APDEJT.si

Evropski voditelji, kot je predsednica Evropske komisije von der Leyen, so sporazum o carinah z ZDA označili kot zagotovilo varnosti v negotovih časih. Vendar pa se je sporazum soočil z ostrimi kritikami po vsej Evropi, saj ga nekateri politiki in ekonomisti ocenjujejo kot neuravnoteženega in ponižujočega za Evropo. Kritiki, med njimi tudi madžarski premier Orban, so izrazili mnenje, da je EU, oziroma predsednica von der Leyen, s tem dogovorom izgubila proti ZDA, kar naj bi privedlo do milijardnih prihodkov za Trumpa. Poudarjena je bila evropska šibka pozicija v pogajanjih.

Predstavniki srbskih sadjarjev so v srbski skupščini zahtevali uvedbo moratorija na kredite za hladnjače in izvoznike sadja. Kot razlog so navedli zastoje pri izplačilih v tekočem in preteklih letih, ki so posledica zmanjšanega pridelka in sprejetih ukrepov. Njihov cilj je vzpostaviti red na trgu, namesto "hajdučije".

Carinski ukrepi Trumpove administracije so povzročili zaskrbljenost v Latinski Ameriki, saj bi lahko prisilili proizvajalce kave k ponovni preureditvi globalnega trga z zrni. Te spremembe bi vplivale na cene, konkurenčnost in potrošniške odločitve, še posebej v luči zgodovinsko visokih cen kave. Brazilija, kot največji proizvajalec in izvoznik kave na svetu, naj bi bila najbolj prizadeta zaradi 50-odstotnega carinskega ukrepa, ki naj bi začel veljati 1. avgusta 2025. Kljub tem izzivom nekateri izvozniki, kot na primer iz Hondurasa, menijo, da bi lahko iz te situacije izkoristili priložnost.