APDEJT.si

Avstrijski gospodarsko-liberalni think tank Agenda Austria je predlagal obsežno reformo sistema subvencij v državi, vključno z ukinitvijo vseh neposrednih in posrednih subvencij v skupni vrednosti približno 37 milijard evrov letno. Glavni razlog za ta predlog je napet avstrijski državni proračun. Agenda Austria si prizadeva za "bel list" kot osnovo za prihodnje oblikovanje politike, kar bi prineslo potencialne prihranke za proračun.

Finančne težave nemških občin so se razširile tudi na Brandenburg in Saško, kjer so občine prav tako zabeležile rekordne primanjkljaje, kar kaže na splošno obremenjenost z visokimi stroški. Analiza potrjuje zaskrbljujoč trend naraščanja izdatkov po vsej državi.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Centralna vlada v Braziliji je junija zabeležila primarni primanjkljaj v višini 44,296 milijarde realov, medtem ko so se plače v evroobmočju v letu 2024 povečale za 4,6 %. Čile uvaja nov 1-odstotni prispevek delodajalcev za pokojninsko zavarovanje. Stopnja brezposelnosti v regiji Ñuble v Čilu je junija znašala 10,5 %. Medtem ko se spopadamo z ekonomskimi in demografskimi izzivi, se globalne gospodarske napovedi, po podatkih Mednarodnega denarnega sklada, rahlo izboljšujejo. Rast BDP na prebivalca bi se lahko v državah OECD upočasnila za 40 %.

Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance sta v Indoneziji razpravljala o optimizaciji izvajanja strateških nacionalnih programov ter spremljanju realizacije prihodkov in odhodkov regijskih vlad. Poudarjena je bila ključna vloga koordinacije med sektorji in podpore regionalnih vlad za uspešno implementacijo nacionalnih programov.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil (SPD) je opozoril svojo vlado na nujnost obsežnega varčevanja za proračun leta 2027. Klingbeil pričakuje 'trde razprave' pri uravnoteženju prihodnjih javnih financ, kljub preteklim milijardnim izdatkom. Za proračun za leto 2026 je že predstavil osnutek, ki združuje investicije z načrtovanimi varčevalnimi ukrepi za pokritje proračunske vrzeli.

Indonezijska vlada je prek ministrice za finance Sri Mulyani Indrawati sporočila, da bo za program ljudskih šol namenila 2,14 bilijona rupij (približno 130 milijonov evrov). Sredstva bodo zagotovljena iz državnega proračuna za leto 2025, kar kaže na vladno zavezanost izboljšanju izobraževanja in dostopnosti šol za širši krog prebivalstva.

Nemška vlada je 30. julija 2025 sprejela osnutek proračuna za leto 2026. Finančni minister Lars Klingbeil poziva k varčevanju v prihodnjih letih, kljub rekordno visokim naložbam in izdatkom za obrambo. Proračun predvideva veliko finančno vrzel od leta 2027 naprej, ob upoštevanju velikega zadolževanja. Vlada je s tem sprejetjem zastavila finančni načrt do leta 2030, ki vključuje tudi izdatke za oboroževanje in davčne olajšave.

Nemški zvezni proračun se sooča z znatnim primanjkljajem, ki po nekaterih ocenah znaša okoli 172 milijard evrov. Kljub načrtom Unije in SPD-ja za rekordno zadolževanje za infrastrukturo in obrambo, se je finančna vrzel povečala, kar odpira vprašanje, kako bo država pokrila to luknjo.

Nemške občine so kljub naraščajočim prihodkom zabeležile rekordne primanjkljaje v višini 24,8 milijarde evrov, kar je zaskrbljujoč trend. Še posebej kritično je v Severnem Porenju-Vestfaliji, kjer je imelo v letu 2024 le 16 od 430 občin uravnotežen proračun, stroški za osebje pa so se v desetih letih skoraj podvojili. Tudi Turingija, ki je bila do zdaj finančno stabilna, se sooča z dramatičnim poslabšanjem finančnega stanja. Glavni razlogi za povečanje primanjkljaja so naraščajoči socialni stroški in stroški dela.

Nemčija je povečala finančno podporo filmski industriji in serijam, pri čemer so se sredstva za promocijo filmov od prihodnjega leta občutno povečala. Kulturni minister Weimer si prizadeva za produkcijo več blockbusterjev in uspešnih serij »made in Germany« in obljublja nov investicijski zakon. Od leta 2026 naj bi bilo za produkcije v Nemčiji na voljo 310 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj podvojitev sredstev.

Mehika je uspešno pridobila 12 milijard dolarjev prek predkapitaliziranih obveznic za krepitev državnega naftnega podjetja Pemex. Sekretariat za finance je potrdil pridobitev sredstev, ki so namenjena podpori podjetju.

Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je izrazil ogorčenje nad trenutnim sistemom finančnega izravnavanja med zveznimi deželami v Nemčiji. Trdi, da Bavarska prispeva največ sredstev, medtem ko Berlin, ki je med glavnimi prejemniki, izkorišča situacijo. Söder grozi z odpovedjo tega mehanizma, saj meni, da je Bavarska v njem zapostavljena.

Na Poljskem so se v preteklem letu močno zvišali izdatki za zdravstveno varstvo, kar je povzročilo, da je delež te porabe v BDP-ju dosegel 8,1 odstotka. Skupni stroški so se povečali za 47 milijard zlotov na 293,6 milijarde zlotov, kar predstavlja skoraj petinski letni porast. Kljub temu porastu, ki vključuje tako javna kot zasebna sredstva, državljani poročajo o slabših učinkih in kakovosti zdravstvenih storitev. Velik del teh stroškov je bil krit v zasebnih žepih.

Finančna situacija v nemških občinah je kritična, kar bi lahko imelo resne posledice, ki presegajo zgolj prazne blagajne. Župan Essna in podpredsednik Združenja nemških mest, Thomas Kufen, opozarja na naraščajoče izdatke in nevarnost za demokracijo, ki jo predstavljajo te težave. Stanje v komunah bi lahko ogrozilo delovanje lokalnih skupnosti in zaupanje državljanov.

Argentinski minister za gospodarstvo, Luis Caputo, si prizadeva zbrati sredstva pri javnih organizacijah. To se dogaja po njegovi intervenciji na trgu dolarja. Mediji poročajo, da Caputo 'pasa la gorra' (zbira denar) pri javnih organih v iskanju pesosov, kar nakazuje na prizadevanja za krepitev finančnega položaja države.

Analiza, ki jo je pripravil Thomas Kolbe, razkriva pojav nove, odmaknjene državne aristokracije v Berlinu. Medtem ko se od državljanov pričakuje, da bodo varčevali, politični razred prosto izkorišča obsežne programe zadolževanja. Vse bolj drzno plenjenje davkoplačevalskih sredstev, ki se krčijo, kaže na nastanek te aristokracije. Njena glavna značilnost je cinizem, odmaknjenost in nenasitnost, kar povzroča prepad med državljani in vladajočo elito.

Skupščina Avtonomne pokrajine Vojvodine je na svoji 11. seji, ki je trajala 14 ur, sprejela rebalans proračuna za leto 2025. S tem se proračun zmanjšuje za skoraj dve milijardi dinarjev in bo znašal 67,5 milijarde dinarjev. Za rebalans je glasovalo 75 od 92 prisotnih poslancev. Poleg rebalansa so poslanci sprejeli vseh 20 točk dnevnega reda, vključno z poročilom o izvršitvi proračuna v prvi polovici tekočega leta in preusmeritvijo kapitalskih investicij.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026 v višini 520,5 milijarde evrov, kljub opozorilom finančnega ministra pred ponovnim soočanjem s proračunskimi težavami. V Berlinu so poročali o zaključku praznovanj pri Brandenburških vratih, medtem ko je bilo predhodno potrjenih rekordnih 126,7 milijarde evrov investicij ob načrtovanih 174,3 milijarde evrov posojil.

Romunska vlada je 29. julija na posvetovanjih o reformi lokalne uprave napovedala zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, uvedbo enotne plačne lestvice in nova pravila za obdavčitev premoženja. Premier Ilie Bolojan je poudaril, da romunska država ne more več vzdrževati sedanjih stroškov, zato so nujne obsežne reforme, vključno z zmanjšanjem števila zaposlenih v občinah in okrožnih svetih ter omejitvijo števila lokalnih policistov. Cilj ukrepov je zmanjšanje javne porabe in finančna stabilizacija države.