APDEJT.si

Britanski meteorološki urad (Met Office) se je odzval na kritike glede kakovosti svojih merilnih postaj za temperaturo, ki jih nekateri označujejo za 'nepravilne'. Kritiki trdijo, da naj bi urad s temi podatki podpiral politiko Net Zero, kar Met Office zavrača. Obtožbe vključujejo tudi namigovanja na teorije zarote.

Vlada ZDA je drastično znižala okoljske standarde, pri čemer je ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) uradno predlagala, da se emisije toplogrednih plinov ne obravnavajo več kot škodljive za zdravje. Ta poteza sledi izstopu ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in vrnitvi k uporabi fosilnih goriv, kot sta nafta in premog. Omenjena sprememba bi imela pomembne posledice za podnebne politike in varovanje okolja.

Medtem ko so Združene države trpele pod vročinskim valom, so v črnskih soseskah odmevale novice o nameri Trumpove administracije, da razveljavi ključno podnebno zaščito. Ta poteza ogroža že tako ranljive skupnosti, ki jih podnebne spremembe že prizadevajo. Sočasno so se pojavile kritike glede novega poročila Ministrstva za energijo (DOE), ki naj bi po mnenju znanstvenikov "temeljito napačno predstavljalo" podnebne raziskave in izpuščalo ključen kontekst. Raziskovalci trdijo, da poročilo DOE selektivno izbira podatke, da bi zmanjšalo grožnjo toplogrednih plinov, kar je sprožilo takojšen odziv in nasprotovanje znanstvene skupnosti.

Iberski polotok se sooča z vročinskim valom in številnimi požari, temperature pa so dosegle do 40°C. V Portugalski se je več kot 3000 gasilcev borilo s plameni, ki ogrožajo vasi in zaščitena območja, zlasti na severu blizu meje s Španijo in v osrednji regiji.

Seul je julija podrl stoletni rekord z 22 'tropskimi nočmi', kjer so nočne temperature ostale nad 25 stopinjami Celzija, v enem primeru celo 29,3 stopinje Celzija. Zaradi domnevne vročinske kapi je v tem letu umrlo 13 ljudi. Državna meteorološka služba je potrdila, da gre za rekordno število tropskih noči za julij, odkar so pred 117 leti začeli z modernimi vremenskimi opazovanji.

Združene države Amerike in Indija so skupaj razvile in izstrelile nov, zmogljiv radarski satelit, poimenovan NISAR. Njegov namen je spremljanje subtilnih sprememb na Zemljinih kopenskih in ledenih površinah, kar bo pomagalo pri napovedovanju naravnih in človeških nesreč ter sledenju podnebnih groženj iz vesolja.

Vodja Ameriške agencije za varstvo okolja (EPA) je načrtoval, da bo izvedel pomembne spremembe v podnebni politiki, s čimer si je prizadeval razbremeniti gospodarstvo države. EPA po novem toplogrednih plinov ni več razvrstila kot zdravju škodljivih. Ta poteza je bila utemeljena z napredkom v tehnologiji in potrebo po gospodarski rasti.

Evropa se je uspela izogniti trgovinski vojni z ZDA, vendar je njena industrijska konkurenčnost še vedno ogrožena zaradi nestabilnosti cen fosilnih goriv in pomanjkljivosti na trgu z električno energijo. Kritiki opozarjajo, da bi predlagani 750 milijard dolarjev vreden energetski dogovor z ZDA lahko ogrozil podnebne cilje EU in njeno energetsko varnost, saj bi jo potencialno zaklenil v odvisnost od fosilnih goriv.

Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) zamuja z implementacijo omejitev emisij metana iz vrtanja nafte in plina, medtem ko razmišlja o popolni ukinitvi teh zahtev. Hkrati je Trumpova administracija predlagala preklic ugotovitve iz leta 2009, ki je služila kot osnova za regulacijo toplogrednih plinov, kar je sprožilo zaskrbljenost zveznih državnih voditeljev. Podnebni znanstveniki so kritični do poročila ministrstva za energijo, ki ga označujejo za 'protiznanstveno' in 'zavajajoče'. Medtem okoljevarstveniki v Ohiu ponujajo javne predstavitve o vplivih hidravličnega lomljenja (frackinga) na zdravje in okolje.

Študija, objavljena danes, kaže, da se absorpcija ogljikovega dioksida (CO2) v evropskih gozdovih zmanjšuje zaradi suše in sečnje. To ogroža podnebne cilje Evropske unije, saj je sposobnost gozdov, da delujejo kot ponori ogljika, drastično upadla, kar potrjujejo tudi ugotovitve mednarodne ekipe raziskovalcev. V preteklih letih je absorpcija CO2 v gozdovih padla za skoraj tretjino.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je formalno predlagala odpravo pooblastil ameriške vlade za regulacijo toplogrednih plinov kot onesnaževalcev zraka. Ta poteza, ki vključuje razveljavitev znanstvene ugotovitve iz leta 2009, da toplogredni plini ogrožajo javno zdravje, bi močno oslabila sposobnost ZDA za boj proti podnebnim spremembam. Predlog je naletel na močno kritiko s strani okoljevarstvenikov in nekdanjih vodij EPA, ki opozarjajo na morebitne škodljive posledice za javno zdravje in okolje. Nasprotniki, vključno z generalnim državnim tožilcem Maina Aaronom Freyem, so izrazili zaskrbljenost, da takšno dejanje ignorira znanost in resničnost.

V indijski oddaljeni regiji Ladak, visoko v Himalaji, se jakarski pastirji soočajo z vse težjimi pogoji za preživetje. Naraščajoče temperature in nepredvidljivo vreme so povzročili, da so vetrovne ravnice manj primerne za jake, kar ogroža preživetje generacij pastirjev, ki so redili te kosmate živali. Pastirji, kot je Tsering Dolma, se trudijo preživeti v vse bolj negostoljubnem okolju.

Naravne katastrofe, vključno s požari, poplavami, potresi in neurji, so v prvi polovici leta 2025 povzročile 131 milijard dolarjev (več kot 113 milijard evrov) škode, kar je skoraj rekordna vsota in druga najvišja od leta 1980, so sporočili iz nemške pozavarovalnice Munich Re. Največji del škode, približno 53 milijard dolarjev, so povzročili požari v Los Angelesu in Kaliforniji, kar kaže na posebno visoko prizadetost ZDA. Naravne nesreče so prizadele tudi Evropo, vključno s potresi v Mjanmaru ter skalnimi in ledenimi podori v švicarskem kantonu Valais. Naraščajoče škode zaradi vremenskih katastrof so po navedbah Munich Re nova realnost, kar kaže na vse bolj nemirno naravo in negotove svetovne razmere.

V Gazi se je humanitarna kriza dramatično poslabšala, kar se kaže v poročilih o obupnih poskusih prebivalcev, da bi prišli do pomoči, vključno z očetom, ki je skoraj utonil med iskanjem paketov v oceanu. Najvišji svetovni organ za spremljanje lakote je izdal zaskrbljujočo oceno, medtem ko agencije Združenih narodov (ZN) ostro obsojajo uporabo lakote kot vojnega orožja, saj se stopnja podhranjenosti v Gazi strmo dviguje. Generalni sekretar ZN António Guterres je poudaril, da 'lakota spodbuja nestabilnost'. Medtem se v Afriki in na Bližnjem vzhodu stopnja lakote povečuje zaradi podnebnih šokov in konfliktov, ki motijo preskrbo s hrano ter dvigujejo stroške. Poročilo ZN za leto 2025 o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu razkriva ostro povečanje lakote v teh regijah.

Jugovzhodni del Združenih držav Amerike in Boston je zajel rekordni vročinski val. Na mednarodnem letališču Tampa je bila zabeležena rekordna temperatura 37,8 stopinje Celzija. V Tampii so zabeležili tudi rekordni toplotni indeks 48,3 stopinje Celzija. Prebivalci jugovzhodnih ZDA so sicer vajeni poletne vročine, vendar so bile temperature ta teden izjemno visoke, kar je prisililo vremenoslovce, da so prebivalce pozvali k omejevanju aktivnosti na prostem in k hidraciji. Odprti so bili tudi centri za hlajenje. Vročina bo popustila šele konec tedna.

Ameriška vlada, pod vodstvom administracije Trumpa, je naznanila umik od ključne odločitve iz leta 2009, imenovane »Endangerment Finding«. Ta odločitev je predstavljala pravno osnovo za številne zvezne predpise, katerih cilj je bil boj proti podnebnim spremembam in regulacija emisij toplogrednih plinov. Umik je sprožil zaskrbljenost glede prihodnosti boja proti podnebnim spremembam.

Vlada Donalda Trumpa je napovedala razveljavitev podnebne politike, vzpostavljene leta 2009, ki je služila kot osnova za boj proti emisijam toplogrednih plinov v Združenih državah Amerike. Ta poteza pomeni, da bo Bela hiša umaknila deklaracijo iz Obamove dobe, ki je predstavljala znanstveni temelj za številne zvezne predpise za boj proti globalnemu segrevanju. Trump, znan po podpori fosilnim gorivom in skepticizmu do podnebnih sprememb, je s to odločitvijo nadaljeval s spremembami okoljske politike po svoji vrnitvi v Belo hišo.

Nevaren val vročine je zajel osrednje in južne dele Združenih držav Amerike, pri čemer so v več zveznih državah aktivirali opozorila pred ekstremno vročino. Posebej močno je prizadeta Florida, kjer so zabeležili rekordne temperature. Vročina ogroža več kot 150 milijonov ljudi v državah, kot so Florida, Kentucky, Nebraska, Iowa, New Jersey, Tennessee in Mississippi, opozarja Nacionalna meteorološka služba (NWS).

Poškodbe evropskih gozdov, ki so posledica povečanega sekanja, požarov, suše in škodljivcev, zmanjšujejo njihovo sposobnost absorpcije ogljikovega dioksida. Znanstveniki opozarjajo, da to ogroža izpolnjevanje podnebnih ciljev Evropske unije.

Romunski predsednik Nicuşor Dan je po uničujočih poplavah v regiji Moldavija izrazil globoko prizadetost zaradi izgubljenih življenj in uničenja. Poudaril je, da Romunija mora okrepiti svojo infrastrukturo za obrambo pred naravnimi nesrečami in izvesti trajnostne naložbe v preprečevanje in zaščito pred podnebnimi tveganji. Dan je prav tako sporočil, da je v stiku z vpletenimi oblastmi in izrekel sožalje žrtvam ter pohvalil reševalne ekipe.