APDEJT.si

Nemški socialdemokrati (SPD) so izrazili zaskrbljenost glede učinkovitosti zračnih mostov za pomoč Gazi, ki jih načrtujejo Nemčija in Jordanija, saj menijo, da so nezadostni in problematični tako tehnično kot politično. Hkrati pa so zunanji politiki SPD pozvali k organizaciji nemških evakuacijskih letov za otroke iz obleganega območja, medtem ko humanitarne organizacije kritizirajo in opozarjajo na neučinkovitost dosedanjih zračnih mostov.

V Aschebergu je bil Thomas Stohldreier edini kandidat za župana, kar pa ne pomeni nujno avtomatične zmage. Medtem je v Holzkirchnu SPD nominirala Simona Ammerja za županskega kandidata, uradna potrditev pa je predvidena jeseni.

Izvolitev ustavnih sodnikov v Nemčiji se je zapletla, kar je sprožilo kritike, da so se 'kartelne stranke' – CDU in SPD – polastile najvišjega sodišča. AfD, kot druga najmočnejša frakcija, naj ne bi imela pravice predlagati kandidatov, kar je sprožilo vprašanja o legitimnosti postopka. Kljub neuspešni izvolitvi in tesni večini črno-rdeče koalicije v Bundestagu, kancler Friedrich Merz (CDU) ne namerava strogo uveljavljati frakcijske discipline, ampak bo poslancem pustil proste roke pri glasovanju.

Nemčijo pretresa polemika glede imenovanja novih ustavnih sodnikov, pri čemer se osrednje vprašanje vrti okoli kandidatke SPD Frauke Brosius-Gersdorf. Razprava se giblje med tem, ali naj SPD umakne svojo kandidatko ali pa naj unija potrdi njeno imenovanje. Hkrati pa se je odprlo vprašanje vloge AfD, saj kot druga najmočnejša stranka v Bundestagu nima pravice predlagati kandidatov za ustavne sodnike. Ta situacija poudarja domnevne slabosti nemške demokracije, kjer sodnike imenuje Bundestag po predlogu iz volilnega odbora.

Kulturni boj je iztiril izbiro sodnikov, pri čemer se je Frauke Brosius-Gersdorf pritoževala nad obrekovanjem, vendar je potrdila, da zaenkrat ostaja kandidatka za zvezno ustavno sodišče. Propadel je predlog Zelenih za sklic posebne seje Bundestaga med poletnim parlamentarnim premorom za izvolitev novih sodnikov, saj sta ga Unija in SPD zavrnili. Posebna seja za izvolitev novih sodnikov tako ni več na dnevnem redu.

Gunnar Schupelius je v svojih člankih izrazil močno ogorčenje nad poskusi SPD, da bi v Berlinu uvedla zakon o razlastitvi, in to označil za napad na gospodarstvo. Opozoril je berlinskega župana Kaija Wegnerja (CDU), da mora ustaviti te poskuse in pokazati socialdemokratom, kdo je glavni, saj je ta poteza presegla rdečo črto. Schupelius meni, da je čas, da Wegner odločno ukrepa proti koalicijskemu partnerju SPD, ki ga pritiska s predlogom zakona o razlastitvi.

Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je izrazil zadovoljstvo z delovanjem nemške črno-rdeče zvezne vlade pod vodstvom Friedricha Merza v prvih desetih tednih, pri čemer je poudaril, da je Nemčija danes »popolnoma drugačna država«. Kljub splošni pozitivni oceni je Söder svojo oceno vlade znižal na 'dvojko' zaradi dveh specifičnih vprašanj. Pohvalil je tudi generalnega sekretarja CSU, Alexandra Dobrindta, za hitro spremembo smeri in našel spodbudne besede za vodjo SPD, Larsa Klingbeila.

Franz Müntefering, dolgoletni član SPD, in Gregor Gysi, nekdanji vodja poslanske skupine Levice, sta v oddaji "Markus Lanz" razpravljala o upadu podpore Socialdemokratski stranki Nemčije (SPD). Müntefering je pojasnil, da so se težave stranke začele s padecem podpore, za kar krivi nekdanjega tovariša. Gysi je dodal, da je za nazadovanje Socialdemokratov kriv Gerhard Schröder, in poudaril, da se mora stranka vrniti k socialni politiki.

Philipp Türmer, Vorsitzender der Jungsozialisten (Jusos), hat die Wehrdienstpläne von Verteidigungsminister Boris Pistorius (SPD) vehement kritisiert. Er argumentiert, dass die Pläne die junge Generation zu stark belasten und der SPD schaden würden. Türmer warnte vor einer Pflichtlösung durch die Hintertür und rief die Partei zum Widerstand auf.

Avstrijsko vlado je razburil samostojni pohod stranke Neos, kar je povzročilo vprašanja o vladni harmoniji. Hkrati pa se je v Nemčiji razplamtela razprava o zahtevi po priznanju izraelske eksistence za pridobitev nemškega potnega lista, kar velja vsaj v Brandenburgu. Razprava se odvija ob zahtevi socialdemokratov (SPD) po takojšnjem koncu vojne v Gazi, o čemer je spregovoril tudi Jacques Schuster, glavni urednik časopisa WELT am Sonntag. Poleg političnih nesoglasij se avstrijska vlada pripravlja na poletni ministrski svet v izjemno ugodnih vremenskih razmerah, preden nastopi politično sušno obdobje.

V Penzbergu v Nemčiji je vodstvo SPD soglasno nominiralo 46-letnega Clemensa Meikisa, predsednika lokalnega odbora, za kandidata za župana na volitvah 8. marca 2026. Končno odločitev bodo sprejeli člani stranke na septembrski seji. Medtem v Hasbergu želi Adrian Schäfer, sedanji župan, ostati na položaju in se potegovati za nov mandat na lokalnih volitvah leta 2026. Njegovo namero je SPD sprejela z odobravanjem, medtem ko druge stranke pozdravljajo njegovo delovanje. Vendar pa je ena izmed strank že napovedala, da bo predstavila protikandidata.

Matthias Platzeck, nekdanji predsednik nemške stranke SPD, je po izbruhu vojne v Ukrajini večkrat potoval v Moskvo, kar je sprožilo ostre kritike med zgodovinarji in člani lastne stranke. Njegove poteze so označili za »veliko naivnost«, »politično neumnost« in »hibris«, saj naj bi kazale na nerazumevanje političnih razmer in spodkopavale empatijo do Ukrajine. Nekateri člani stranke so ga sicer branili, vendar prevladujejo glasovi ogorčenja.

Severna SPD je začela postopek izbire vodilnega kandidata za deželne volitve leta 2027 v Schleswig-Holsteinu. Strankarski člani bodo jeseni z glasovanjem odločali med sedanjim deželnim predsednikom stranke Serpilom Midyatlijem in županom Kiela Ulfom Kämpferjem. Oba sta se uradno prijavila za to funkcijo, ki bo vodila listo SPD na prihajajočih volitvah.

V Nemčiji se nadaljuje razprava o ponovni uvedbi vojaške obveznosti, pri čemer SPD opozarja stranko BSW pred pretirano polemiko. Brandenburška koalicija se prepira o tem vprašanju, pri čemer BSW izraža pomisleke in opozarja pred pripravami na vojno. SPD poudarja prostovoljnost in se zahvaljuje vojakom.

Franziska Giffey, nekdanja regijska ministrica-predsednica, je izrazila mnenje, da je treba članske vrste SPD vključiti v odločitev o glavni kandidaturi za prihajajoče volitve v deželni zbor. Svojo lastno kandidaturo naj bi pogojevala z rezultatom tega glasovanja. Vprašanje, ali bo ponovno kandidirala, ostaja odprto, vendar je njena zahteva po vključitvi članstva jasna.

V Brandenburgu je junija potekala uvedba novega pogoja za pridobitev državljanstva, in sicer je posameznik dolžan priznati eksistenco Izraela. Ta odločitev je povzročila velik razkol znotraj koalicije, saj je stranka BSW ostro kritizirala zahtevo, medtem ko SPD poziva k umiritvi napetosti. Vprašanje, ali je rešitev sploh mogoča, ostaja odprto.

Razklana frakcija BSW v deželni skupščini Brandenburga se sooča z notranjimi spori in predlogom o nezaupnici. Krizni sestanek naj bi poiskal rešitev za nastalo situacijo.

Berlinski Zeleni so izbrali Wernerja Grafa za vodilnega kandidata na volitvah leta 2026. Potekala je tudi izbira novega vodstva stranke.

Znotraj nemške SPD se pojavlja odpor proti načrtovani reformi Bürgergelda, saj deli stranke menijo, da bi ta reforma kaznovala revščino. Osrednji argument nasprotnikov je, da SPD ne bi smela podpirati politik, ki škodujejo socialno šibkim. Zaradi tega so sprožili članski referendum, s katerim želijo doseči spremembe v stališču stranke.

Berlinska SPD je za svojega vodilnega kandidata za prihajajoče volitve imenovala Steffena Kracha, ki naj bi stranko popeljal iz anketne krize. Krach bo izzival trenutnega župana.