APDEJT.si

Velika Britanija je napovedala naložbo v višini milijarde funtov v infrastrukturo za umetno inteligenco, da bi pospešila svojo AI revolucijo. Finančni paket je prejšnji mesec na Londonskem tednu tehnologije naznanil premier Keir Starmer, ob prisotnosti izvršnega direktorja Nvidie Jensena Huanga. Cilj naložbe je združitev najmočnejših superračunalnikov in krepitev britanskega položaja na področju umetne inteligence.

Poleg Googla tudi drugi ameriški tehnološki koncerni stavijo na jedrsko energijo za zagotavljanje električne energije podatkovnim centrom za umetno inteligenco. Zaprto jedrsko elektrarno v Iowi bodo ponovno zagnali, da bi Googlu 25 let zagotavljali električno energijo.

Googlov oddelek Quantum AI je razvil algoritem, ki omogoča hitrejšo in natančnejšo simulacijo fizičnih lastnosti molekul s pomočjo kvantnega čipa Willow. Ta dosežek odpira pot proti praktični uporabi kvantnega računalništva in ustvarjanju edinstvenih podatkov, hkrati pa sproža pomisleke glede vpliva na kriptografijo, predvsem na varnost Bitcoina.

Ameriško ministrstvo za energijo (DOE) je sklenilo partnerstvo z družbo Advanced Micro Devices (AMD) v vrednosti milijarde dolarjev za izgradnjo dveh superračunalnikov. Ti superračunalniki bodo namenjeni reševanju kompleksnih znanstvenih problemov, vključno z jedrsko energijo, zdravljenjem raka in nacionalno varnostjo. Sekretar za energijo Chris Wright in izvršna direktorica AMD Lisa Su sta potrdila dogovor.

Oracle Cloud Infrastructure je napovedal, da bo od druge polovice leta 2026 začel uporabljati 50.000 grafičnih procesorjev AMD Instinct MI450. Ta poteza nakazuje, da podjetja iščejo alternative Nvidiinim rešitvam za umetno inteligenco.

Google je napovedal, da bo vložil 15 milijard dolarjev v izgradnjo vozlišča za umetno inteligenco v Visakhapatnamu v Andhra Pradeshu, ki bo največje izven ZDA. Pri projektu sodeluje tudi skupina Adani, katere predsednik Gautam Adani je izrazil ponos nad partnerstvom. Vozlišče bo imelo moč 1 gigawatta. Poleg tega bo Google dodal podmorske kable.

V Jülichu v Nemčiji so uradno odprli superračunalnik Jupiter, najhitrejšega v Evropi. Namenjen je razvoju področij, kot so podnebni modeli, razvoj zdravil in krepitev evropskega položaja v globalni tekmi umetne inteligence. Kljub temu pa Nemčija v mednarodni primerjavi na tem področju ne dosega najvišjih mest.

V Jülichu v Nemčiji so uradno predstavili najmočnejši evropski superračunalnik Jupiter. Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da bo ta pridobitev, ki zmore najmanj milijardo milijard računskih operacij na sekundo, pomemben dejavnik uspeha Evrope v globalni tekmi v razvoju umetne inteligence.