APDEJT.si

Rusija je izvedla obsežne zračne napade z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, vključno z otrokom, in več deset ranjenih. Uničeni sta bili tudi šola in vrtec. Ukrajinski predsednik Zelenski je napade označil za »morilske«. Rusija trdi, da je po 16-mesečnih bojih zavzela mesto Časiv Jar v vzhodni Ukrajini, kar pa ukrajinska vojska zanika. Poročali so tudi, da so ukrajinske sile napadle radijsko tovarno v Penzi, ki proizvaja komunikacijsko opremo za rusko vojsko.

Preiskovalci varnosti so ugotovili, da je imel helikopter ameriške vojske, ki je v začetku leta strmoglavil in trčil v potniško letalo nad Washingtonom, pokvarjen višinomer. Naprava je morda kazala napačno višino, kar je bil eden izmed dejavnikov trčenja. Trčenje se je zgodilo med potniškim letalom American Airlines in helikopterjem Black Hawk.

Slovenija je kot prva država Evropske unije prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. Premier Robert Golob je dejal, da Palestinci umirajo, ker jim sistematično zavračajo humanitarno pomoč. Odločitev je bila sprejeta zaradi humanitarne krize v Gazi in ker EU ni sprejela ustreznih ukrepov.

Ameriški obrambni izvajalec Lockheed Martin je obljubil, da bo pospešil proizvodnjo napadalnih kompleksov Typhon za Nemčijo, če bodo Združene države in Nemčija podpisale ustrezen sporazum. To poročilo je objavil Defense News. Edward Dobek, programski direktor za lansirne sisteme pri Lockheedu, je izjavil, da bi Nemčija s tem pridobila možnost napadov na Moskvo. VPK.name je prav tako poročal, da je Lockheed Martin Nemčiji obljubil hitrejšo dobavo Typhon kompleksov za udare na Moskvo.

Nemčija je potrdila načrte za večmilijardne nakupe vojaške opreme, vključno z 20 lovci Eurofighter Typhoon, 3.000 oklepnimi vozili Boxer in do 3.500 bojnimi vozili pehote Patria. Nakupi so bili napovedani julija, pri čemer so bili viri Reuters, Bloomberg in Bild. Poleg tega so bila objavljena poročila, da bo Nemčija v letu 2025 soočena s proračunskim primanjkljajem v višini 170 milijard evrov, kar naj bi povzročilo varčevalne ukrepe na večini področij, razen pri obrambi in infrastrukturi.

Ameriška nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je potrdila, da bo še naprej prejemala ključne vremenske satelitske podatke od ameriške vojske. To je nenaden preobrat po prejšnji mesec objavljeni napovedi, da se bo dobava podatkov kmalu ustavila. Predhodno je ministrstvo za obrambo napovedalo ukinitev programov satelitskih podatkov, ki so se uporabljali za vremenske napovedi, kar bi pomenilo, da bi napovedovalci ostali brez ključnih informacij ravno pred vrhuncem sezone orkanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo ukrajinskim beguncem verjetno dovolili ostati v Združenih državah, kljub prizadevanjem za omejitev priseljevanja. Medtem je poljski premier dejal, da se lahko vojna v Ukrajini kmalu prekine.

Avstralija je 25. julija kot prva zaveznica ZDA izstrelila nadgrajeno različico raketnega sistema M142 HIMARS, natančneje raketo PrSM z dosegom približno 500 kilometrov. Ta izboljšana zmogljivost, vključno z možnostjo napada na premikajoče se cilje, je ključna za nadzor nad strateškimi pomorskimi potmi v primeru konflikta v Tajvanski ožini. Med največjo skupno vajo Avstralije "Talisman Sabre" so bili v središču pozornosti tudi daljinski napadi, zlasti protiladijske rakete, ki so pokazale sposobnost ZDA in njihovih zaveznikov za izstreljevanje kopenskih raket na morske cilje.

Novopostavljeni ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal je napovedal, da je javna naloga predsednika Zelenskega povečati lastno proizvodnjo orožja za 50 %. Šmihal je potrdil sposobnost ukrajinskih proizvajalcev orožja, da to dosežejo, in poudaril pomen izboljšanja opremljenosti oboroženih sil Ukrajine ter povečanja proizvodnje orožja znotraj države.

Propalestinski aktivisti so protestirali pred pisarno poslanke Rayner z transparentom "Ne oborožujte Izraela". Kraljeva opera je zaradi kampanje aktivistov in zaposlenih odpovedala načrtovano produkcijo v Izraelu. Aktivistka Audrey White je spregovorila o svoji aretaciji in varščini zaradi propalestinskega protesta, ki ga je označila za 'kafkaesque'.

Kremlj je zaradi financiranja vojne močno zmanjšal civilne projekte, vključno z načrtom za obnovo civilne pomorske flote, ki je bil zmanjšan za več kot 40 %. Po poročanju ukrajinskih medijev, je Rusija neuspešno poskušala popraviti svojo edino letalonosilko Admiral Kuznjecov, kar nakazuje na propad ambicij ruske mornarice. Medtem pa se je ruska vojska v Avdijivki poslužila novega orožja, t.i. »smrtonosnih puščic« oziroma visoko natančnih podstreliva Motiv. Poleg tega naj bi se rusko civilno letalstvo soočilo s kolapsom v dveh letih, medtem ko se povečuje prisotnost ruske vojske v Armeniji, kar sproža pomisleke glede stabilnosti v Južnem Kavkazu.

Nemčija se pripravlja na obsežna večmilijardna naročila vojaške opreme, vključno z 20 bojnimi letali Eurofighter, do 3.000 oklepnimi vozili Boxer in kar 3.500 pehotnimi bojnimi vozili Patria. Poleg tega naj bi se nemški obrambni proračun do leta 2026 povečal na približno 83 milijard evrov.

Proukrajinski hekerji so ohromili rusko državno letalsko družbo Aeroflot, zaradi česar je bilo odpovedanih več kot 50 letov. Hkrati se Rusija sooča z dodatnimi težavami, saj je edina ruska letalonosilka, ki je bila več let v popravilu, namenjena v razrez.

Na spletu se je pojavil videoposnetek, ki prikazuje člana Putinovega varnostnega osebja, ki nosi delno ovit dron za prestrezanje, medtem ko se ruski predsednik srečuje z vojaškimi častniki. Po analizi videoposnetka, ki jo je izvedel ukrajinski vojaški analitik Sergij Beskrestnov, je bil posnetek narejen po paradi ob dnevu zmage v Moskvi 9. maja. Predvideva se, da gre za dron Yolka za prestrezanje, kar kaže na povečano skrb za varnost ruskega predsednika.

Nemčija naj bi po poročanju Bloomberga od finskega podjetja Patria kupila oklepna vozila v vrednosti do pet milijard evrov. Namen nakupa je zamenjava zastarelih nemških oklepnih vozil Fuchs. Časnik Hämeen Sanomat navaja, da naj bi Nemčija kupila vsaj 3.500 oklepnih vozil.

Italijansko podjetje Leonardo je napovedalo, da bo za 1,7 milijarde evrov prevzelo obrambni oddelek skupine Iveco. S tem korakom želi Leonardo okrepiti svoje zmogljivosti na področju kopenskega oboroževanja. Dogovor o prevzemu je bil podpisan 30. julija 2025.

Med nedavnim obiskom Vladimirja Putina v Sankt Peterburgu so opazili, da imajo njegovi varnostniki novo opremo, namenjeno obrambi pred brezpilotnimi letali. Gre za prenosne prestreznike dronov, ki so jih opazili pri agentu iz Putinove varnostne ekipe. Ta poteza naj bi bila odziv na strah pred ukrajinskimi droni, kar kaže na prilagoditev varnostnih ukrepov razmeram v vojni v Ukrajini.

Hrvaška se pripravlja na vojaško parado ob 30. obletnici operacije Nevihta, kjer bo predstavila mehanizirane enote in nova bojna vozila. Medtem Rusija razmišlja o umiku zastarelih sovjetskih vojaških plovil, kot je letalonosilka 'Admiral Kuznjecov', saj se postavlja vprašanje prihodnosti njene mornarice po dogodkih v Ukrajini.

Avstralija bo za 6 milijard ameriških dolarjev kupila 11 naprednih fregat razreda Mogami, ki jih izdeluje japonska družba Mitsubishi Heavy Industries. Ta poteza naj bi okrepila avstralsko mornarico in izboljšala njeno sposobnost projekcije moči v Pacifiku, predvsem kot odgovor na naraščajočo pomorsko moč Kitajske. Posel predstavlja največji japonski izvoz obrambne opreme po drugi svetovni vojni.

Nemčija do konca leta pripravlja več kot 60 vojaških naročil, ki jih mora odobriti parlament. Med ključnimi nakupi so 20 lovcev Eurofighter, do 5000 oklepnih transporterjev Boxer in najmanj 3500 oklepnih transporterjev Patria Oyj, kar skupaj znaša 8500 oklepnih transporterjev. Skupna vrednost naročil je ocenjena na več milijard evrov.