APDEJT.si

Medtem ko so Združene države trpele pod vročinskim valom, so v črnskih soseskah odmevale novice o nameri Trumpove administracije, da razveljavi ključno podnebno zaščito. Ta poteza ogroža že tako ranljive skupnosti, ki jih podnebne spremembe že prizadevajo. Sočasno so se pojavile kritike glede novega poročila Ministrstva za energijo (DOE), ki naj bi po mnenju znanstvenikov "temeljito napačno predstavljalo" podnebne raziskave in izpuščalo ključen kontekst. Raziskovalci trdijo, da poročilo DOE selektivno izbira podatke, da bi zmanjšalo grožnjo toplogrednih plinov, kar je sprožilo takojšen odziv in nasprotovanje znanstvene skupnosti.

V ameriški zvezni državi Vermont raziskujejo novo bolezen, ki napada bukova drevesa in jo povzroča še neznan patogen. Medtem na Kitajskem že desetletja poteka obsežen projekt ozelenitve puščave Taklamakan, imenovan "Veliki zeleni zid", s katerim želijo zajeziti širjenje puščave. Poleg tega je Google predstavil AlphaEarth Foundations, nov model umetne inteligence, ki s satelitskimi podatki spremlja okoljske spremembe po vsem svetu.

Nasa in Indija sta skupaj izstrelili satelit za kartiranje Zemlje, katerega primarni namen je spremljanje naravnih nesreč. Ta "prvi tovrstni" satelit bo podrobno kartiral Zemljino površino in s tem pomagal pri boljšem razumevanju območij, ki so ogrožena zaradi potresov.

NASA in Indijska vesoljska agencija sta v sredo uspešno izstrelili satelit NISAR, namenjen spremljanju najmanjših sprememb na kopenskih in ledenih območjih Zemlje. Satelit, ki uporablja radar, bo prispeval k boljšemu razumevanju premikov površine planeta. Indijski minister za znanost in tehnologijo, Jitendra Singh, je izstrelitev pozdravil z besedami, da bo misija 'koristila celotni svetovni skupnosti'.

Trumpova administracija je razmišljala o ustavitvi vseh projektov vetrnih elektrarn na zveznem ozemlju in v zveznih vodah, hkrati pa je želela odpraviti zadnje večje okoljske predpise za ameriško avtomobilsko industrijo. Predlagali so tudi preklic prelomne »ugotovitve o nevarnosti«, ki je predstavljala osrednjo podlago za regulacijo izpustov toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam v ZDA.

Čilske osrednje in južne obale se soočajo z erozijo, ki bi lahko povzročila izginotje vsaj desetih plaž v naslednjem desetletju. To opozarjajo znanstveniki iz Južne Amerike, saj se država razteza več tisoč kilometrov ob Tihem oceanu.

Združene države Amerike in Indija so uspešno izstrelile nov radarjev satelit, ki je bil razvit v skupnem sodelovanju. Njegova glavna naloga bo spremljanje najmanjših sprememb na zemeljski površini, kar bo pomagalo pri napovedovanju naravnih katastrof, kot so potresi, veliki zemeljski plazovi, izbruhi vulkanov in poplave. Ameriška vesoljska agencija NASA in indijska ISRO sta s tem projektom postavili temelje za zgodnejše opozarjanje na naravne nesreče.

V Združenih državah Amerike potekajo prizadevanja za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev, zlasti pri proizvodnji inzulina, ki pa naletijo na odpor močnih zasebnih interesov. Sočasno se poudarja pomen financiranja znanstvenih raziskav, zlasti po dogodkih, kot je požar Marshall, saj so ključne za odpornost države na naravne nesreče ter za zdravje, varnost in blaginjo v prihodnosti.

Agencija za varstvo okolja (EPA) pod vodstvom Leeja Zeldina je sprejela filozofijo zanikanja podnebnih sprememb in si prizadeva za razveljavitev podnebnih predpisov v ZDA. EPA načrtuje razveljavitev ugotovitve iz leta 2009, da toplogredni plini ogrožajo zdravje in dobro počutje ljudi, kar bo sprožilo sodne spore. Ta poteza predstavlja najbolj neposreden poskus administracije predsednika Trumpa, da odpravi podnebne predpise, kljub širokemu znanstvenemu soglasju o učinku tople grede.

Več deset priznanih znanstvenikov, strokovnih združenj in združenj bolnikov je v skupni izjavi pozvalo francoski Ustavni svet k zavrnitvi zakona Duplomb, ki ga označujejo za »nevarnega za zdravje« in izpostavljajo »nevednost« izvoljenih predstavnikov. Poziv se je pojavil v časniku Le Monde in je bil podpisan s strani približno šestdesetih znanstvenih osebnosti, strokovnih inštitucij ter združenj pacientov in kolektivov, ki zahtevajo umik zakona.

Indija in NASA sta v orbito uspešno izstrelili satelit NISAR, ki bo s preciznostjo milimetra opazoval Zemljino površino in pomagal pri napovedovanju naravnih nesreč. Izstrelitev je potekala iz indijskega vesoljskega centra Satish Dhawan. Medtem se na drugi strani pojavljajo ugibanja o kometu 3I/ATLAS, ki ga je odkril čilski teleskop ATLAS in se zanj sprašujejo, ali je morda izvenzemeljska ladja. NASA tovrstne trditve zanika, vendar pa gre za nenavaden pojav, ki buri domišljijo javnosti.

Po pol stoletja raziskav so znanstveniki končno identificirali genetsko ozadje izjemno redke krvne skupine, kar je pripeljalo do odkritja novega sistema krvnih skupin, poimenovanega MAL. To prelomno odkritje, objavljeno na hrvaških portalih vecernji.hr in index.hr, bo omogočilo razvoj novih testov in zagotovilo varnejše transfuzije za paciente po vsem svetu, ki imajo to redko genetsko mutacijo.

Indija in ameriška vesoljska agencija NASA sta skupaj izstrelili satelit, vreden 1,3 milijarde dolarjev, ki bo podrobno spremljal spremembe Zemljinega kopnega in ledu. Ta napredni satelit bo z uporabo radarskih signalov beležil tudi najmanjše premike in tako omogočal primerjave prihajajočih in odhajajočih signalov ob preletih istih lokacij vsakih 12 dni. Njegov glavni cilj je spremljanje globalnih podnebnih sprememb.

Gospodarsko pritožbeno sodišče je razveljavilo rešitev o vpisu Dušana Marinkovića kot vršilca dolžnosti direktorja inštituta BioSens v Novem Sadu. Sodišče je s tem ugodilo pritožbi odstavljenega direktorja Vladimirja Crnojevića. Zaposleni v inštitutu so to ocenili kot zmago pravice, sindikat Slobodan BioSens pa je trdil, da je bil Marinković nezakonito izbran.

V Zadru je mestni svetnik zahteval pojasnilo glede incidenta, v katerem naj bi direktor Vodovoda poskušal vreči steklenico proti njemu. V Zagrebu so se pojavili novi sramotilni napisi proti Miljenku Jergoviću in Daliji Orešković. V Črni gori pa se politična kriza poglablja, saj se stranke ne morejo dogovoriti o novih volitvah, Šćekić pa je potrdil ustanovitev nove stranke. Poleg tega je Milatović imenoval Veskovića in Vuksanovićevo za nova svetovalca. Razprave o članstvu v NATO se nadaljujejo, nekateri spreminjajo stališča glede na trenutno politično vlogo.

Francoska ministrica za ekološki prehod, Agnès Pannier-Runacher, se zavzema za novo razpravo o spornem zakonu Duplomb. Poudarja potrebo po osredotočenosti na znanstvene in racionalne elemente ter na upoštevanje nians, predvidenih v besedilu zakona. Ministrica je izrazila mnenje, da so se argumenti za in proti zakonu doslej razplamteli preveč skrajno, in poziva k vrnitvi k znanstvenim dejstvom.

V Los Angelesu je v starosti 86 let umrla prominentna filantropinja in dedinja medijskega bogastva Annenberg, Wallis Annenberg. Vzrok smrti so bile zapleti zaradi pljučnega raka. Annenbergova je bila znana po svoji obsežni dobrodelnosti, ki je vključevala podporo umetnosti, znanosti, izobraževanju, socialni pravičnosti, živalim in okoljskim zadevam. Vodila je losangeleško fundacijo Annenberg več kot tri desetletja, ustanove pa so jo hvalile kot vizionarsko in predano osebo.

Umetna inteligenca je mednarodni skupini znanstvenikov pomagala odkriti učinkovito metodo za boj proti Alzheimerjevi bolezni. Napredno orodje umetne inteligence je omogočilo ponovno analizo podatkov iz obsežne klinične študije AMARANTH, kar je vodilo do pomembnega odkritja. Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Francoska astronavtka Sophie Adenot se pripravlja na odhod na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) februarja 2026 v okviru misije Epsilon. Adenotova, ki bo druga francoska ženska v orbiti, bo na ISS izvajala različne znanstvene poskuse. Poudarila je, da bo s seboj vzela »del Francije v vesolje« in da je uresničitev njenih otroških sanj.

Boj proti raku, ki ni ena bolezen, temveč razred bolezni, postopoma napreduje. Ta napredek ni toliko posledica revolucionarnih odkritij, temveč tisočerih manjših izboljšav na področjih preventive, kirurgije in zdravil. Znanost tako korak za korakom, z nenehnim razvojem na različnih področjih medicine, pridobiva prednost v tej dolgotrajni vojni.