APDEJT.si

Srbiji grozi energetska kriza, saj je edina rafinerija v državi, NIS, blizu popolne zaustavitve delovanja zaradi ameriških sankcij proti ruskemu lastniku. Te sankcije so prekinile dobavo nafte, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje goriva v državi, je povedal srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opozoril na resne posledice za gospodarstvo Srbije, če bi se ustavilo delovanje naftne družbe NIS zaradi sankcij. Vučić je ponudil ruskim lastnikom 50-dnevni rok za prodajo kontrolnega deleža v družbi, ki je pod ameriškimi sankcijami. Vlada je razpravljala o možnosti nacionalizacije NIS, vendar se je odločila dati ruskim akterjem priložnost za iskanje novega investitorja.

Vodja ukrajinskega Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU) Semjon Krivonos je napovedal možnost novih osumljencev v preiskavi korupcijske sheme Timurja Mindicha, v kateri je bilo v energetskem sektorju ukradenih več deset milijonov dolarjev. Krivonos je dejal, da so bile hišne preiskave uspešne in da so zasegli številne digitalne nosilce podatkov, ki jih trenutno analizirajo. Poudaril je, da denar ni prihajal samo iz energetskega sektorja, čeprav je bil ta najpomembnejši.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil kritiziran zaradi svojega odnosa do Naftne industrije Srbije (NIS). Nekdanji predsednik Boris Tadić trdi, da je Vučić dal prednost interesom Rusije pred interesi srbskih državljanov. Tadić upa, da se situacija ne bo končala z nacionalizacijo, vendar meni, da bi morali tisti, ki vodijo državo, pustiti to možnost odprto. Diplomat Nebojša Vujović je dejal, da bo Vučić v vsakem primeru 'gubitnik', in dodal, da bi bil Vučić v Moskvi izpostavljen, če bi nacionaliziral NIS. Vučić je izjavil, da ne bo pokvaril odnosov z Rusijo, ker Rusija ni najprej ponudila Srbiji, da odkupi njihov delež v NIS.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Indijske banke so pripravljene razmisliti o financiranju trgovine z rusko nafto, če dobava ne bo prihajala od dobaviteljev na črni listi in bodo transakcije skladne s sankcijskim zakonodajo. V Indiji načrtujejo ponovno vzpostavitev plačil za nafto iz Rusije.

Ruski minister za finance, Anton Siluanov, je na mednarodnem forumu Finančne univerze izjavil, da se obdobje prevlade ogljikovodikov v ruskem gospodarstvu počasi končuje. Državo je pozval, naj se pripravi na prehod na nove, tehnološko usmerjene »motorje« rasti.

Po nočnih eksplozijah v Kijevu so omejili dobavo toplote. Eksplozije so odjeknile na toplarnah TEC-5 in TEC-6, kar je povzročilo prekinitve v oskrbi s toploto v več okrožjih, vključno s Pečerskim, Golosejevskim in deli drugih okrožij. Temperatura zraka je bila med eksplozijami okoli 3 stopinje Celzija.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da se rafinerija nafte v Pančevem pripravlja na zaustavitev obratovanja zaradi pomanjkanja surove nafte, kar je posledica sankcij, ki jih je uvedlo Ministrstvo za finance ZDA proti podjetju NIS. Rafinerija je že ustavila predelavo surove nafte. Narodna banka Srbije je napovedala, da bo ustavila plačilni promet z NIS-om, če podjetje ne bo dobilo licence za poslovanje do predvidenega roka.

Podpredsednik odbora za energetiko v ruski dumi, Jurij Stankevič, je predlagal uvedbo olajšav pri nakupu goriva za posamezne kategorije prebivalstva. Predlog naj bi podprl socialne sloje, ki potrebujejo posebne pogoje.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Po napadu brezpilotnega letalnika so bila obnovitvena dela na Šaturski GRES v Moskovski regiji skoraj končana, oprema elektrarne pa zdaj deluje stabilno, je sporočil guverner regije Andrej Vorobjov.

Ruski Gazprom je izrazil zaskrbljenost zaradi nizkih zalog plina v evropskih podzemnih skladiščih. Po podatkih, ki jih navaja Gazprom, je Evropa med 19. in 21. novembrom zabeležila rekordno dnevno porabo plina iz teh skladišč za to obdobje. Raven napolnjenosti skladišč je 21. novembra padla pod 80 %, kar je ena najnižjih ravni v zadnjem desetletju. Gazprom opozarja, da takšna raven porabe ob morebitnih dolgotrajnih in močnih mrazovih lahko povzroči težave v oskrbi s plinom.

Prihodki Rusije od prodaje nafte in plina, ki so glavni vir financiranja države, so novembra močno upadli, ponekod celo do 35 odstotkov. Na padec so vplivali nižje cene energentov in močnejši rubelj, kar povzroča težave Kremelju.

Ukrajinski droni so v nedeljo izvedli močan napad na rusko ozemlje, pri čemer so ciljali termoelektrarno v moskovski regiji. Po navedbah služb za nujne primere so napadi povzročili požare v stanovanjskih zgradbah in objektih civilne infrastrukture, uničili zgradbe ter prekinili ogrevanje za več tisoč ljudi. V napadih so umrle štiri osebe, 17 je bilo ranjenih.

Britanski časnik The Guardian je poročal, da Ukrajino čaka najtežja zima od začetka ruske invazije. Razmere naj bi bile še posebej zahtevne zaradi uničene infrastrukture in omejenih možnosti ogrevanja.

Kateryna Argyrou, ki je zaradi raketnega napada izgubila sestrično in poškodovala mater, meni, da Avstralci s kupovanjem goriva podpirajo rusko vojno v Ukrajini. Njena osebna izkušnja jo je spodbudila k opozarjanju na to problematiko.

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck, Denis Pušilin, je izjavil, da bo o usodi Ukrajine odločeno zunaj njenih meja. Izjava sledi korupcijskemu škandalu, ki po Pušilinovem mnenju predstavlja konec ukrajinske državnosti.

Saški premier Michael Kretschmer (CDU) je v intervjuju za RND posvaril pred gospodarsko spiralo navzdol v Nemčiji in Socialdemokratsko stranko (SPD) obtožil zaviranja nujnih reform. Pozval je tudi k več diplomacije z Rusijo in zagovarjal vrnitev k ruskim energentom v primeru prekinitve ognja.

Avstralski poslovnež Twiggy Forrest poziva k odpravi vrzeli v predpisih, ki omogočajo uvoz ruske nafte v Avstralijo. Opozarja, da bi moral biti vsakemu avstralskemu vozniku zagotovljeno, da njegov denar ne financira vojne v Ukrajini.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna, medtem pa se medsebojni napadi nadaljujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da lahko vojno konča le Donald Trump.

Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da so bile v državi poškodovane vse večje termoelektrarne in hidroelektrarne, kar je znatno zmanjšalo njihovo proizvodnjo.

Ukrajinska brezpilotna letala so napadla Šatursko državno elektrarno (GRES) v Moskovski oblasti, kar je povzročilo požar, ki je zajel štiri transformatorje. Guverner Andrej Vorobjov je sklical operativni štab za obravnavo situacije in sporočil, da življenjsko pomembni sistemi v Šaturi delujejo normalno, razen ogrevanja, ki ga še popravljajo. Prebivalci so slišali najmanj pet eksplozij.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Ukrajinske sile so z droni napadle pomembno termoelektrarno v moskovski regiji, kar je povzročilo požar in preklop na rezervni sistem oskrbe z elektriko in toploto. Guverner moskovske regije je potrdil napad na elektrarno Šatura, pri čemer so bili poškodovani trije transformatorji.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

V Odeški oblasti na jugu Ukrajine so izbruhnili požari na objektih energetske in transportne infrastrukture, je sporočil vodja regionalne vojaške uprave Oleg Kiper.

Nočni napad ukrajinskih brezpilotnih letal je bil odbit v okrožjih Čertkovski in Šolohovski v Rostovski oblasti. Guverner regije, Jurij Sljusar, je sporočil, da v incidentu ni bilo žrtev ali poškodovanih med lokalnim prebivalstvom. Poškodovana je bila električna napeljava blizu zaselka Nagibin v okrožju Čertkovski, zaradi česar je več kot 200 gospodinjstev ostalo brez elektrike.

Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da v teku razgovori s tremi podjetji glede Naftne industrije Srbije (NIS). Poudaril je, da je NIS v lasti ruske države in da se bo o tem posvetoval z ameriškimi partnerji, saj je to "absolutno nujno" za Srbijo. Vučić je tudi odgovoril na trditve o prodaji NIS.

Velika Britanija je razširila sankcijsko izjemo, ki omogoča transakcije z bolgarskimi operacijami družbe Lukoil. Izjema bo zdaj vključevala še dve hčerinski družbi, Lukoil-Bolgarija Bunker in Lukoil Aviation Bolgarija, je sporočila britanska vlada. Pred tem so ZDA Bolgariji odobrile odlog glede sankcij proti Lukoilu.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Po tem, ko je ruska stran pristala na prodajo večinskega deleža v NIS-u, je srbski predsednik obvestil javnost, da potekajo pogovori s tremi podjetji, pri čemer ni navedel, katera so. Kot možen kupec ruskega deleža se omenja nacionalna naftna družba Abu Dabija. Dimitrije Milić iz organizacije Novi treći put ocenjuje, da ima omenjeno podjetje z Bližnjega vzhoda veliko večjo primerjalno prednost kot ostali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obljubil dolgoročno podporo Egiptu pri izgradnji prve jedrske elektrarne El Dabaa. Projekt, ki ga gradi Rosatom, naj bi okrepil energetsko varnost afriške države. Putin je zagotovil nadaljnjo podporo v vseh ključnih fazah gradnje, vključno z dolgoročnimi dobavami goriva in tehničnim vzdrževanjem.

Moskva in New Delhi še naprej iščeta načine, kako obiti zahodne sankcije pri dobavi nafte. Rusija ostaja eden glavnih partnerjev Indije v naftno-plinski industriji, njen tržni delež v Indiji pa presega 30%. Ruski ambasador v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da je Rusija največji dobavitelj nafte v Indijo in je pripravljena ponuditi najugodnejše pogoje. Kljub poskusom spodkopavanja dvostranskega sodelovanja se rusko-indijsko sodelovanje na tem področju nadaljuje.

Indijska družba Reliance Industries je prenehala uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo, ki je namenjena izključno izvozu. Odločitev je bila sprejeta zaradi uskladitve z evropskimi sankcijami, ki prepovedujejo uvoz goriva ruskega porekla. Podjetje bo tako izvažalo le nafto, ki ni ruskega izvora.