APDEJT.si

Bela hiša je sporočila, da so ZDA v zadnjem tednu dosegle velik napredek pri mirni rešitvi konflikta v Ukrajini. Uspelo jim je organizirati neposredne pogovore med Kijevom in Moskvo. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je dejala, da so potrebna dodatna pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA za sklenitev mirovnega sporazuma.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pohvalil slovaškega premierja Roberta Fica, madžarskega premierja Viktorja Orbána in verjetnega prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša kot primere evropskih politikov, ki so pragmatični in jim je mar za svoje državljane. Lavrov je to izjavil v intervjuju za youtubovski kanal združenja Francosko-ruski dialog.

Ukrajina in ZDA naj bi se po besedah ukrajinskih uradnikov uskladili glede ključnih točk mirovnega načrta, ki ga predlagajo ZDA. Predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v kratkem srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v ZDA, da bi dokončno oblikovali dogovor o končanju vojne z Rusijo. Nekateri detajli sporazuma še zahtevajo usklajevanje.

Rusija je izdala nov slovar, ki izključuje nekatere besede, med njimi 'prdec', medtem ko definicija besede 'upanje' sploh ne obstaja. Dogodek sproža kritike glede cenzure in omejevanja izražanja v državi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil kritiziran zaradi svojega odnosa do Naftne industrije Srbije (NIS). Nekdanji predsednik Boris Tadić trdi, da je Vučić dal prednost interesom Rusije pred interesi srbskih državljanov. Tadić upa, da se situacija ne bo končala z nacionalizacijo, vendar meni, da bi morali tisti, ki vodijo državo, pustiti to možnost odprto. Diplomat Nebojša Vujović je dejal, da bo Vučić v vsakem primeru 'gubitnik', in dodal, da bi bil Vučić v Moskvi izpostavljen, če bi nacionaliziral NIS. Vučić je izjavil, da ne bo pokvaril odnosov z Rusijo, ker Rusija ni najprej ponudila Srbiji, da odkupi njihov delež v NIS.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Ukrajinski zunanji minister Makeiev je pozval mednarodne partnerje, naj Ukrajine ne silijo v kompromise v vojni z Rusijo. Ukrajina in Evropa sta bili olajšani, ko so uspeli ublažiti Trumpov načrt.

Aleksej Venediktov, skoraj četrt stoletja glavni urednik Eho Moskve, je napovedal, da bo vojna za Putina katastrofa. Liberalno rusko radijsko postajo so ukinili, Venediktova pa je Kremelj razglasil za 'tujega agenta'. V članku razkriva podrobnosti o svojem življenju v Moskvi, vojni, Putinu in represiji v Rusiji, pri čemer poudarja, da so mu po invaziji na vrata nalepili ukrajinski trizob.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel poročilo državnega sekretarja Sveta za varnost Aleksandra Volfoviča, ki je poročal o aktualnih varnostnih vprašanjih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zaskrbljenost, da lahko ruske balistične rakete dosežejo katero koli točko v Evropski uniji. Poleg tega je Macron poudaril, da ima Evropa pravico upravljati z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte se bo udeležil današnjega sestanka "koalicije voljnih" za Ukrajino, so sporočili iz tiskovne službe zavezništva. Sestanku bosta sopredsedovala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Srečanje bo potekalo prek spleta.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Sandra Maischberger se je s svojimi gosti posvetila aktualnim temam tedna, vključno z načrti za Ukrajino in pokojninskim paketom. Oddaja ponuja vpogled v pomembne politične in socialne izzive.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da se rafinerija nafte v Pančevem pripravlja na zaustavitev obratovanja zaradi pomanjkanja surove nafte, kar je posledica sankcij, ki jih je uvedlo Ministrstvo za finance ZDA proti podjetju NIS. Rafinerija je že ustavila predelavo surove nafte. Narodna banka Srbije je napovedala, da bo ustavila plačilni promet z NIS-om, če podjetje ne bo dobilo licence za poslovanje do predvidenega roka.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi Rusija lahko zavrnila spremenjeni ameriški mirovni načrt za Ukrajino, če ta ne bo odražal 'duha in črke' dogovora, doseženega med predsednikom Putinom in nekdanjim predsednikom Trumpom na Aljaski. Lavrov je opozoril, da bi odstopanja od dogovorov s srečanja v Anchorageu spremenila situacijo.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

V Moldaviji potekajo preiskave v zvezi z nezakonitim financiranjem političnih strank in pranjem denarja velikih razsežnosti. Med osumljenci je tudi nekdanji minister za obrambo v vladi Tarleva, Valeriu Pleșca, ki je bil tudi vodja gibanja "Forța Nouă". Preiskave potekajo na več lokacijah v Kišinjevu.

Ukrajina je poročala o najmanj šestih mrtvih in 14 ranjenih v ruskih napadih na Kijev, vključno z enim otrokom. Rusija je sporočila, da so v ukrajinskih napadih na regijo Rostov umrle tri osebe.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim načrtom ZDA za rešitev konflikta, vendar želi urediti še "manjše podrobnosti", poroča CBS News.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Vladimirja Putina je v Kirgiziji sprejel predsednik Sadir Žaparov, kar kaže na slovesen sprejem ruskega predsednika med tridnevnim obiskom. Med obiskom naj bi Putin podaljšal mednarodne sporazume med državama.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Poslanci ruske državne dume so predlagali uvedbo sedemdnevnega obdobja ohlajanja pri prodaji nepremičnin, da bi zaščitili državljane pred goljufijami. Zakon naj bi preprečil, da bi se transakcije izpodbijale po prenosu denarja. Predlog sta vložila Sergej Mironov in Mihail Deljagin.

Ustanovitelj spletnih strani za izmenjavo datotek Megaupload in Mega, Kim Schmitz, znan kot Kim Dotcom, je na ruskega predsednika Vladimirja Putina naslovil poziv, naj »kaznuje zlomljeni Zahod«. Svojo izjavo je objavil na družbenem omrežju X, kjer je zapisal, da Putin drži Zahod na robu poraza in da je Zahod moralno zlomljen.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

Eden največjih avstralskih pokojninskih skladov je sprožil preiskavo o morebitnih povezavah s trgovino z rusko nafto, medtem ko vojna v Ukrajini dosega ključno fazo. Preiskava poteka zaradi zaskrbljenosti glede etičnosti naložb glede na trenutne geopolitične razmere.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Aleksander Gordejev, ustanovitelj logističnega podjetja Overseas Baltic, ki je bil v Sankt Peterburgu aretiran na zahtevo Interpola, je pri ruskem generalnem tožilstvu zaprosil za azil. Njegova odvetnica Darja Rudenko je novinarjem sporočila, da je Gordejev prepričan, da ga v Latviji preganjajo iz političnih razlogov in da mu grozi nepošteno sojenje.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Direktor ruske Zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin je v ponedeljek v Moskvi izročil ruske potne liste hčerki in vnuku francoskega informatorja Žorža Paka, ki je nekoč prispeval k ohranjanju miru. Prejemnici sta Isabel Pak in Dimitri Folimonoff. Slovesnost je potekala na sedežu SVR v moskovski četrti Jasenevo.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Kremlj je opisal situacijo okoli ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot "informacijsko vahanalijo", hkrati pa dopustil, da bi lahko načrt postal osnova za pogajanja. Portal Politico poroča, da je bil ameriški mirovni načrt spremenjen, da bi upošteval vprašanja teritorialnega statusa Donbasa in drugih regij.

Kremelj je zavrnil evropski protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, označujoč ga za nekonstruktivnega in neprimernega. Analiza kaže, da Evropa in Ukrajina s pomočjo ZDA nasprotujeta ultimatumu Trump-Kremelj glede kapitulacije Kijeva.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je v Stockholmu svojemu moldavskemu kolegu Igorju Grosuu zagotovil, da lahko Moldavija računa na nadaljnjo podporo Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je na Generalni skupščini Interpola srečal z načelnikom Nacionalnega centralnega biroja Interpola Moskva, Valerijem Aleksandrovičem Kalačevim. Dačić je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Rusijo dobro na vseh področjih, Rusija pa ostaja ključni partner Srbije na področju varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil sožalje Vietnamu zaradi hudih poplav, ki so prizadele državo. V sporočilu je poudaril solidarnost Rusije z vietnamskim narodom v teh težkih trenutkih.

Po poročanju naj bi ukrajinska delegacija soglašala z ZDA glede pogojev morebitnega mirovnega sporazuma. V Abu Dabiju je Dan Driscoll, novi odposlanec Bele hiše, Rusom predstavil preoblikovan mirovni načrt. Kljub temu pa Zelenski opozarja, da je potrebno še veliko dela.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Češki predsednik Petr Pavel in poljski predsednik Karol Nawrocki sta se na srečanju v Pragi strinjala, da Rusija predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti. Pavel je tudi ocenil, da pogajanja o končanju vojne v Ukrajini kažejo na poenotenje pogledov.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

V Rusiji bodo "Zgodovina Rusije", "Osnove ruske državnosti" in "Filozofija" postali obvezni predmeti za vse študente. Po besedah namestnika vodje Ministrstva za znanost in visoko šolstvo, Konstantina Mogilevskega, naj bi ti predmeti pri študentih spodbujali zavesten patriotizem in kritično mišljenje.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Meščansko sodišče v Moskvi je aretiralo 21-letnega IT-podjetnika Timurja Kilina zaradi obtožb o veleizdaji. Podrobnosti primera niso znane, saj se tovrstni postopki običajno odvijajo za zaprtimi vrati.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA, Ukrajina in Evropa so v Ženevi razpravljale o prenovljenem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vendar pa je Rusija zavrnila evropski protipredlog, ki je kazal na možnost končanja vojne. Merz ne pričakuje preboja v Ukrajini ta teden. Analizirali so tudi ekonomsko situacijo Rusije v kontekstu vojne v Ukrajini.

Ukrajinski in evropski uradniki so si prizadevali spremeniti Trumpov novi mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil pripravljen s sodelovanjem Rusije in močno naklonjen Kremlju. Rusija je zavrnila evropski mirovni predlog za Ukrajino. ZDA in Ukrajina nadaljujeta z delom na "popravljenem" mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.

Ameriško ministrstvo za finance je izdalo dovoljenje za transakcije z ruskimi bankami, ki bodo financirale širitev jedrske elektrarne v madžarskem Paksu.

Gospodarski trendi povzročajo skrbi tistim, ki so odgovorni za obvladovanje inflacije in ohranjanje trga dela, kar otežuje odločitve ameriške centralne banke (Fed) pri preprečevanju recesije. Poleg tega so pomembne novice še Trumpov predlog zdravstvene reforme, odstop Marjorie Taylor Greene (MTG), dokumenti v primeru Epsteina, situacija v Ukrajini ter izraelski napadi na Bejrut.

Dva 18-letna ulična glasbenika, Diana Loginova (Naoko) in Aleksandr Orlov, ki sta bila v Rusiji več kot mesec dni zaprta zaradi izvajanja protikremeljskih pesmi, sta po izpustitvi zapustila državo. Glasbenika, člana skupine "Stoptime", sta bila aretirana v Sankt Peterburgu po izvajanju pesmi ruskega raperja Noize MC.

Ruska vlada je nemško raziskovalno platformo Correctiv uvrstila na črni seznam Ministrstva za pravosodje, s čimer je prepovedala vsakršno sodelovanje z organizacijo.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Moldavski vojaki so odpotovali v Bukarešto, da bi sodelovali na vojaški paradi, ki bo potekala 1. decembra ob dnevu državnosti Romunije. Detašma je sestavljen iz pripadnikov mirovniškega bataljona in skupine s praporom.

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrej Jermak, naj bi po poročanju ukrajinskih medijev odredil začetek preiskave proti vodji Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP) Aleksandru Klimenku. Ukaz naj bi sledil objavi prvih avdio posnetkov, povezanih s Timurom Mindičem. Pred tem naj bi Zelenski poskušal organizirati srečanje z vodilnimi v Nacionalnem protikorupcijskem uradu (NABU) in SAP, vendar naj bi bil pogovor neuspešen.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je srečal z guvernerjem Murmanske oblasti Andrejem Čibisom, kjer sta razpravljala o razvoju Arktike. Srečanje je potekalo v Kremelju.

Ustavno sodišče Moldavije je potrdilo mandate osmim poslancem, izvoljenim na listah Stranke akcije in solidarnosti, Stranke Naša stranka in Volilnega bloka Alternativa. Potrjenih je bilo pet mandatov nadomestnih poslancev na listi Stranke akcije in solidarnosti, vključno z Vladimirom Rusu.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Ruske sile so sporočile, da so v enem tednu nad ruskim ozemljem uničile 570 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, največ napadov pa so zabeležili v noči na 23. november. V zadnji noči so sile zračne obrambe uničile 93 ukrajinskih dronov nad štirimi regijami in dvema morjema.

Politični analitiki predvidevajo, da bo morebitna oslabitev Donalda Trumpa okrepila odpor proti njegovi politiki, vključno s tisto do Ukrajine. Začetni mirovni načrt s 28 točkami je bil deležen večjih sprememb, kar odpira vprašanja o njegovi prvotni zasnovi.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck, Denis Pušilin, je izjavil, da bo o usodi Ukrajine odločeno zunaj njenih meja. Izjava sledi korupcijskemu škandalu, ki po Pušilinovem mnenju predstavlja konec ukrajinske državnosti.

Britanska mornarica je po poročanju agencije Associated Press (AP) prestregla ruski korvet "Stojki" in tanker "Jelnja" v Rokavskem prelivu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je patruljna ladja HMS Severn spremljala ruski ladji in nato predala nadzor zavezniku v Natu. Poleg tega so v Severni Atlantik in Arktiko poslali tri letala "Posejdon" za spremljanje ruskih ladij in podmornic. Rusko veleposlaništvo je London obtožilo "napihovanja militaristične histerije" in pozvalo k izogibanju eskalaciji.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Novinarka Ksenija Sobčak se je opravičila režiserju Nikiti Mihalkovu zaradi svojih prejšnjih domnev, da je bil on tisti, ki je sprožil škandal okoli 'gole zabave' blogerke Anastazije Ivljeve konec leta 2023. Sobčak je domnevala, da je Mihalkov osebno obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina o zabavi. Po dveh letih se je Sobčak opravičila, ker ni mogla dokazati svoje teorije.

Saški premier Michael Kretschmer (CDU) je v intervjuju za RND posvaril pred gospodarsko spiralo navzdol v Nemčiji in Socialdemokratsko stranko (SPD) obtožil zaviranja nujnih reform. Pozval je tudi k več diplomacije z Rusijo in zagovarjal vrnitev k ruskim energentom v primeru prekinitve ognja.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.

V Republiki Moldaviji so po odkritju tovornjaka, polnega orožja, na mejnem prehodu Leușeni-Albița aretirali tri osebe. Vodje ministrstva za notranje zadeve, carinske službe in službe za informiranje in varnost so bili zaradi primera poklicani na zaslišanje v parlament v Kišinjevu.

Avstralski poslovnež Twiggy Forrest poziva k odpravi vrzeli v predpisih, ki omogočajo uvoz ruske nafte v Avstralijo. Opozarja, da bi moral biti vsakemu avstralskemu vozniku zagotovljeno, da njegov denar ne financira vojne v Ukrajini.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Prebivalci Kijeva so kritični do mirovnih predlogov za Ukrajino, saj menijo, da bi te državo oslabile in ogrozile njeno suverenost. Izražajo odločenost za nadaljevanje boja in zavračajo kakršnekoli koncesije Rusiji.

Podpolkovnik v pokoju Ivannikov meni, da bo ruska vojska do konca leta osvobodila Guljajpolje v Ukrajini.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Ruske sile naj bi po zavzetju Kupjanska obkolile veliko skupino ukrajinskih sil na levem bregu reke Oskol. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova naj bi bilo obkoljenih okoli 5000 ukrajinskih vojakov. Ruske sile naj bi si s tem omogočile lažje napredovanje proti Čugujevu in Harkovu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožil kijevske oblasti, da jim je zaradi bogastva malo mar za usodo države, navadnih ljudi in vojakov. Izjavo je podal v komentarju na korupcijski škandal v Ukrajini.

Srbski režiser Emir Kusturica je izjavil, da Rusija v Ukrajini vodi "Sveto vojno" za vero in pravoslavje. Hkrati je nemška vlada poudarila, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino vključevati priznanje suverenosti in varnostne garancije. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval Rusijo k prenehanju agresorskega vojnega pohoda proti Ukrajini.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Brutalni boji za Pokrovsk kažejo na končne cilje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovi načrti so razlog, da dosedanja prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso uspela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se telefonski pogovor med Putinom in Trumpom lahko organiziral kadar koli.

Ameriški in ukrajinski predstavniki so v Ženevi izrazili previdni optimizem glede napredka pri končanju vojne v Ukrajini. Sekretar ZDA, Marco Rubio, je po pogovorih z ukrajinskimi in evropskimi uradniki izrazil optimizem, da bo kmalu dosežen mirovni načrt. Razpravljali so o ameriškem predlogu za dosego miru, vendar podrobnosti niso bile razkrite.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno potrdil pripravljenost Rusije na mirovna pogajanja z Ukrajino in reševanje problemov po mirni poti. Izjava je bila podana v petek, 21. novembra.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je poleg diplomatskih pogovorov v Ženevi ključnega pomena okrepiti obrambo Ukrajine. Zelenski je pozval k okrepitvi protizračne obrambe države, da bi se učinkoviteje zoperstavili ruskim napadom.

V ukrajinskem političnem prostoru se pojavljajo govorice o morebitni vrnitvi nekdanjega glavnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine, sedanjega veleposlanika v Veliki Britaniji, Valerija Zalužnega. Po navedbah poslanke Verhovne rade, Ane Skorohod, bi lahko bila njegova vrnitev povezana z oblikovanjem začasne vlade.

Član odbora ukrajinske Vrhovne rade za nacionalno varnost in obrambo, Vadim Ivčenko, je v intervjuju priznal katastrofalne izgube v ukrajinski vojski (VSU). Po njegovih besedah je število mrtvih vojakov preseglo pol milijona.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.