APDEJT.si

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Združene države Amerike in Rusija naj bi skrivaj pripravljali mirovni predlog za vojno v Ukrajini, ki bi od Ukrajine zahteval velike koncesije, vključno z odstopom ozemlja in uradnim statusom ruskega jezika. Zelenski in več ministrov EU so se na predlog odzvali negativno in poudarili, da dogovor ne more biti uspešen brez njihovega soglasja.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

V ruskem obstreljevanju Zaporožja v jugovzhodni Ukrajini je bilo v četrtek ubitih najmanj pet ljudi, trije pa so bili ranjeni, je sporočil regionalni guverner Ivan Fjodorov. Po njegovih besedah so bile poškodovane hiše in trgovine, na prizorišče pa so prispeli reševalci in gasilci.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Novi ruski napadi z droni na cilje v Ukrajini blizu romunske meje so povzročili, da je Romunija izdala sporočilo Ro-Alert v okrožju Tulcea in dvignila letala F-16 za spremljanje situacije. Po navedbah Ministrstva za obrambo ni prišlo do vdorov v nacionalni zračni prostor.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Rusija je Ukrajini predala 1000 trupel ukrajinskih vojakov, v zameno pa prejela 30 trupel ruskih vojakov. Izmenjava je bila izvedena v skladu s sporazumi iz Istanbula. Rusija naj bi Ukrajini vrnila že več kot 10.000 trupel.

Ruska zračna obramba je v eni uri sestrelila 12 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Astrahansko regijo in Krasnodarskim okrajem. Med 8.00 in 9.00 po moskovskem času so enote zračne obrambe uničile sedem dronov nad Astrahansko regijo in pet nad Krasnodarskim okrajem.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Rusija je zahtevala zavzetje mesta Kupjansk na vzhodu Ukrajine, vendar Kijev se zaenkrat še ni odzval. Bela hiša je zavrnila evropske pomisleke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in ga označila za dobrega tako za Rusijo kot za Ukrajino.

Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Ruske oblasti so izdale tiralico za nekdanjim namestnikom načelnika generalštaba oboroženih sil Ukrajine, Arturjem Artemenkom. Po navedbah preiskovalcev naj bi bil Artemenko odgovoren za smrt in ranitev 222 prebivalcev Donbasa. Primer preiskujejo ruski organi pregona.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Načelnik generalštaba ukrajinske vojske, Andrij Gnatov, je izjavil, da je trenutno vojaško leto pripeljalo ukrajinsko vojsko do skrajne izčrpanosti. Pomanjkanje osebja je povzročilo izjemno težke razmere na bojišču.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Nemški kancler Friedrich Merz je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta razpravljala o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Hkrati naj bi več evropskih držav, skupaj s Kijevom, pripravljalo lasten predlog za rešitev konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji se bodo sestali na kriznih pogovorih ob robu srečanja G-20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o odzivu na ameriški načrt.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Po polemikah, ki so sledile izjavam načelnika generalštaba vojske, je tiskovna predstavnica vlade Maud Bregeon zatrdila, da mladi Francozi ne bodo šli v Ukrajino, da bi se borili in umirali. Poudarila je, da Francija daje prednost poklicni vojski.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Ukrajinske sile so z droni napadle pomembno termoelektrarno v moskovski regiji, kar je povzročilo požar in preklop na rezervni sistem oskrbe z elektriko in toploto. Guverner moskovske regije je potrdil napad na elektrarno Šatura, pri čemer so bili poškodovani trije transformatorji.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahteval takojšnjo sprejem ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi bil za Zelenskega ponižujoč. Ameriška administracija naj bi delala v "agresivnem" načinu, da bi dosegli dogovor.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Direktor ruske obveščevalne službe SVR, Sergej Nariškin, je izjavil, da nevarnost neonacizma ostaja aktualna. Opozoril je na prisotnost "nevarnih metastaz" nacizma v Ukrajini in nekaterih evropskih državah.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Izraelska vojska je kljub premirju izvedla napad v Bejrutu in ubila visokega voditelja Hezbollaha, Haithama Alija Tabatabaija, ter druge člane pro-iranske milice Hezbolah.

V 125. ločeni težki mehanizirani brigadi ukrajinske vojske so po imenovanju Vladimirja Fokina, nekdanjega poveljnika v polku "Azov", ki je v Rusiji označen za teroristično organizacijo, uvedli fašistični pozdrav. Po poročanju ruskih sil varnosti naj bi vojaki brigade začeli uporabljati ritual s pestjo pri srcu, ki naj bi bil "skrajšana različica fašističnega pozdrava iz časov tretjega rajha". Fokina naj bi pri tem podpirali tudi uradniki iz Lvova.

Izrael je izvedel nove zračne napade na območje Gaze, v katerih je bilo ubitih sedem Palestincev, s čimer se je število smrtnih žrtev od začetka prekinitve ognja povečalo na 318. Izraelska vojska je sporočila, da je ubila pet visokih članov Hamasa v Gazi.

Ukrajinski ambasador na Nizozemskem je ostro kritiziral novi mirovni načrt, rekoč, da je to kapitulacija in ne mir. Izpostavil je, da Rusija nadaljuje z napadi, medtem ko je predsednik Zelenski pod pritiskom zaradi korupcijskih afer. Ambasador verjame v pozitiven izid, še posebej ob podpori nove nizozemske vlade, ter poudarja, da Rusi ciljajo na ukrajinske civiliste.

Izraelska vojska naj bi v Gazi ubila poveljnika Hamasa in v zračnih napadih zadela območje Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 Palestincev, med njimi tudi otroci, in ranjenih 54. Pakistan je ostro obsodil izraelske napade na Palestince v Gazi.

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

V ruskem napadu na civiliste v ukrajinskem Ternopilu je umrla sedemletna poljska državljanka. Informacijo je potrdil tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Maciej Wewiór, ki je dodal, da je poljsko predstavništvo v stalnem stiku z oblastmi v regiji Ternopil. Deklica je ena izmed številnih žrtev ruskega napada.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov in ukrepala proti drugim zaradi neuspeha pri preprečitvi napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odpuščeni so bili trije generali, proti drugim višjim častnikom pa so bili uvedeni disciplinski ukrepi.

Ameriški generali naj bi konec naslednjega tedna obiskali Moskvo, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča The Guardian.

Francoske oblasti poskušajo pripraviti javnost na morebitno vojno, saj Rusija po invaziji na Ukrajino kaže povečano sovražnost do evropskih držav. Ena od glavnih skrbi je velik vložek v ruske oborožene sile.

Južnoafriška policija preiskuje obtožbe, da je Duduzile Zuma-Sambudla, hči nekdanjega predsednika Jacoba Zume, vpletena v novačenje moških za boj na strani ruskih plačancev v Ukrajini. Preiskava je bila sprožena zaradi suma, da je zvabila 17 moških, da bi se borili za Rusijo.

Izrael je izvedel zračni napad na Bejrut, v katerem je bil ubit vodja štaba Hezbollaha, Haytham Tabatabai. Hezbollah je potrdil smrt svojega visokega vojaškega poveljnika. V napadu je bilo ubitih pet ljudi, 25 pa ranjenih. Tabatabai je najvišji voditelj Hezbollaha, ki ga je Izrael ubil od prekinitve ognja leta 2024.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na stanovanjsko zgradbo v južnem predmestju Bejruta ubila Hajjama Alija Tabatabaija, ki je bil opisan kot "vodja štaba" in "najvišji poveljnik" Hezbollaha.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Marija Zaharova je izjavila, da je nedavna protijivilska "psevdokonferenca" v Kijevu zgolj politična krinka za korupcijske mahinacije režima Vladimirja Zelenskega.

Velika Britanija je razširila sankcijsko izjemo, ki omogoča transakcije z bolgarskimi operacijami družbe Lukoil. Izjema bo zdaj vključevala še dve hčerinski družbi, Lukoil-Bolgarija Bunker in Lukoil Aviation Bolgarija, je sporočila britanska vlada. Pred tem so ZDA Bolgariji odobrile odlog glede sankcij proti Lukoilu.

Vladni urad za medije v Gazi poroča, da je Izrael od 10. novembra zagrešil 497 dokumentiranih kršitev prekinitve ognja, ki jo je posredovala Združene države Amerike. V teh kršitvah naj bi bilo ubitih več sto Palestincev. Samo v soboto naj bi bilo 27 kršitev, v katerih je bilo ubitih 24 Palestincev in ranjenih 87.

Nemčija se sooča s pomanjkanjem vojakov in načrtuje uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka, s katerim želi Bundeswehr spodbuditi zanimanje mladih, starejših od 18 let. Vojaški zgodovinar Sönke Neitzel opozarja, da nemška vojska ob grožnji iz Rusije ne bo pravočasno dosegla vojne pripravljenosti. Predlog je sprožil razprave in kritike glede učinkovitosti in pravočasnosti glede na trenutne varnostne razmere.

Izjava visokega predstavnika francoske vojske, da se bodo morali Francozi sprijazniti z dejstvom, da bodo njihovi vojaki umirali v vojni z Rusijo, je sprožila šok v Franciji in odmevala v evropski javnosti. Glavne francoske opozicijske sile so izjavo odločno obsodile in zavrnile.

Kljub prekinitvi ognja, ki je začela veljati 10. oktobra, so izraelske sile v ponedeljek v Gazi ubile štiri Palestince, enega pa ranile. Palestinski viri so poročali, da so bili najdeni posmrtni ostanki izraelskega ujetnika na severu Gaze.

V Sredozemskem morju, ob obali Italije, potekajo pomorske vaje zveze NATO z imenom Neptune Strike, katerih cilj je urjenje možnih odzivov zavezništva v primeru konflikta z Rusijo. V vajah, ki vključujejo simulacijo napadov na Rusijo, sodelujejo ZDA in devet drugih držav članic Nata, med njimi Velika Britanija, Grčija, Poljska in Turčija.

Kremelj je kritiziral izjave generalnega direktorja Erbasa, Renea Obermana, o potrebi po namestitvi taktičnega jedrskega orožja v Evropi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te izjave kažejo na 'izgubo zadržanosti in premišljenosti' v evropskih političnih pristopih, zlasti v zvezi z obrambnimi sistemi v Kaliningrajski oblasti. Peskov je dodal, da ga atomske grožnje zelo skrbijo.

Po poročanju izraelskih virov je Izrael v zračnem napadu v južnem Bejrutu ciljal na visokega poveljnika Hezbolaha. Libanonski predsednik je dejal, da je izraelski napad na južni Bejrut dokaz, da Izrael ne namerava ustaviti napadov na Libanon. V napadu naj bi bilo več kot 20 žrtev.

Vojaški uradniki ZDA in Kitajske so med 18. in 20. novembrom na Havajih opravili pogovore o pomorski varnosti. Pogovori, ki so potekali v okviru MMCA 2025, so bili ocenjeni kot konstruktivni in odkriti, namenjeni pa so bili obnovitvi vojaških komunikacij. Obe strani sta razpravljali o pomorskih in zračnih varnostnih vprašanjih, pregledali incidente, ki vključujejo pomorska in zračna srečanja, ter izrazili stališča glede varnosti plovbe.

Ameriška vojska je izvedla največjo demonstracijo vojaške moči doslej blizu Venezuele. To se je zgodilo tik pred ponedeljkovim rokom, ko naj bi ZDA kartel Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izjavil, da je naklonjen predlogu za vložitev tožb in zahtevku za visoko odškodnino zaradi nedavnih 'klevetniških izmišljotin' o domnevnem Vučićevem sodelovanju v napadih v Sarajevu.

Izrael je izvedel nove napade na južni Libanon po tem, ko je v prejšnjih zračnih napadih umrlo najmanj 14 ljudi. Izraelska vojska je izvedla tudi več zračnih napadov v Gazi, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih več deset ljudi. Napadi so bili usmerjeni na domnevne cilje Hezbollaha, vključno s skladišči orožja.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Libanonski predsednik je obsodil izraelski napad na južno Bejrutsko četrt Dahije, rekoč, da Izrael zavrača vse pozive k ustavitvi agresije nad Libanonom. Pozval je mednarodno skupnost k ukrepanju. Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v napadu na stanovanjsko zgradbo ubitih pet ljudi, 28 pa je ranjenih.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorila in varnostne napotke za potovanja v države, kjer je varnostna situacija nestabilna. Popotnikom svetujejo, da se pred odhodom pozanimajo o aktualnih razmerah.

Moskva je javno zagrozila Grčiji po odločitvi Aten, da bo skupaj z Ukrajino proizvajala pomorske drone. Grški premier Kyriakos Mitsotakis in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta 17. novembra podpisala sporazum o koprodukciji plovil brez posadke, ki jih bosta uporabljali mornarici obeh držav. Grško zunanje ministrstvo je sporočilo, da zavračajo grožnje suverenim državam.

Izraelska vojska je v Gazi izvedla zračni napad, v katerem je bilo ubitih pet ljudi. Vojska trdi, da so bili ubiti teroristi, ki so ogrožali vojake. Incident se je zgodil v bližini mesta Rafa, kjer naj bi se v tunelih skrivalo do 200 teroristov. Napad se je zgodil kljub veljavni prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, ki pa je bila že večkrat prekršena.

Izraelska vojska je okrepila svoje napade na območju Gaze, pri čemer je kršila prekinitev ognja in povzročila znatno uničenje ter civilne žrtve. Izraelski zračni in kopenski napadi so se nadaljevali v južnem in osrednjem delu Gaze, topništvo pa je obstreljevalo stanovanjska območja. Napadi so bili izvedeni v bližini Rafa, Khan Younisa, Deir el-Balaha in mesta Gaza.

Izraelski napadi na južni Libanon so po navedbah libanonskega zdravstvenega ministrstva zahtevali najmanj eno smrtno žrtev v mestu Zawtar al-Sharqiyah. Izraelske zračne sile so izvedle "val napadov" v dolini Beka in Nabatiehu, kar nadaljuje kršitve premirja, ki je končalo izraelsko-libanonsko vojno leta 2006. Al-Manar poroča o napadu z izraelskim dronom na vozilo v Zawatar Al-Sharqiya.

Izrael je izvedel zračni napad v Bejrutu, s katerim je ciljal na visokega voditelja Hezbollaha. Napad je povzročil smrt ene osebe in najmanj 20 ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je bil tarča napada poveljnik Hezbollaha. Napad je bil prvi tovrstni po juniju in pomeni stopnjevanje konflikta med Izraelom in Hezbolahom.

Britanska patruljna ladja HMS Severn je v Rokavskem prelivu prestregla rusko korveto in tanker, saj se je ruska pomorska aktivnost v bližini Združenega kraljestva v zadnjih dveh letih povečala za 30 %. Incident se je zgodil v Dover Straits, ko sta ruski plovili pluli proti zahodu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Izraelska vojska je kljub dogovorjeni prekinitvi ognja ponovno napadla cilje v Gazi, vključno z bolnišnico. V napadih je bilo ubitih pet ljudi, med njimi tudi dojenček. Vojska je potrdila napade in jih opravičila z uničevanjem "teroristične infrastrukture". V sredo je bilo ubitih 25 ljudi.

V Gazi se pojavljajo različne oborožene skupine, nekatere naj bi podpiral Izrael, ki se borijo proti Hamasu. Po začetku prekinitve ognja je bilo v izraelskih akcijah ubitih več kot 300 ljudi. Hamas je opozoril na "nevarno zaostrovanje" po izraelskih zračnih napadih, v katerih je bilo ubitih 28 Palestincev.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Izraelska vojska je izvedla vrsto napadov na območje Gaze, v katerih je po podatkih zdravstvenih virov umrlo najmanj 18 ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. Desetine ljudi so bile ranjene v različnih napadih po celotnem območju Gaze. Nekateri napadi so se zgodili na zahodnem območju, kjer ni prisotnosti izraelske vojske.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da so ZDA zagotovile ohranitev izraelske "kakovostne prednosti" na Bližnjem vzhodu, kljub načrtovani prodaji naprednih lovcev F-35 Savdski Arabiji. Netanyahu je tudi dejal, da ne bo dovolil ustanovitve palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo. Poleg tega je izrazil dvom o dobavi F-35 Turčiji.

V najnovejšem izraelskem napadu na Gazo je bilo ubitih najmanj 24 Palestincev, med njimi otroci, in 54 ranjenih. Hamas je Izrael obtožil skoraj 500 kršitev prekinitve ognja v Gazi v 44 dneh. Visoka delegacija Hamasa se je v Kairu sestala z egiptovskim obveščevalnim šefom, da bi razpravljala o dogovoru o prekinitvi ognja in razmerah v Gazi. Od začetka izraelske ofenzive je umrlo skoraj 70.000 prebivalcev Gaze, vključno z več kot 20.000 otroki.

Iransko ministrstvo za obveščevalne službe je opozorilo na poskuse Izraela in ZDA, da bi atentirali na vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja in destabilizirali islamsko republiko. Po navedbah ministrstva sovražniki poskušajo spodkopati notranjo enotnost države in ogroziti njeno nacionalno varnost.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Generalpodpolkovnik Sergej Medvedjev, prej načelnik štaba Južne skupine oboroženih sil, je bil imenovan za novega poveljnika te skupine. Njegov predhodnik, generalpolkovnik Aleksander Sančik, je bil imenovan za namestnika ministra za obrambo Rusije.

V izraelskih zračnih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa ranjenih. Do napadov je prišlo kljub prekinitvi ognja z 10. oktobra. Izrael trdi, da je Hamas ponovno napadel izraelske vojake, in da so bili napadi odgovor na to dejanje. EU podpira mirovni načrt za območje.

Katar je obsodil najnovejše izraelske napade v Gazi in izjavil, da ogrožajo krhko premirje na območju, ki ga je opustošila dve leti trajajoča vojna. Katarsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki bi lahko spodkopalo dogovor o prekinitvi ognja. V novih izraelskih napadih na Gazo so bile ubite štiri osebe.