Ozonska luknja nad Antarktiko je leta 2025 bistveno manjša kot v preteklih letih. Po podatkih iz najnovejšega poročila znanstvenikov NOAA in NASA je to peta najmanjša ozonska luknja od leta 1992.
Raziskovalci so v globokem morju odkrili do sedaj neznano vrsto kamnitih koral. Te korale so edinstvene, saj živijo izključno na manganskih grudah, kar jih postavlja v nevarnost zaradi načrtovanega rudarjenja v globokem morju.
Številni nizozemski mediji poročajo, da se manj Nizozemcev odloča za popolnoma vegansko ali vegetarijansko življenje ter za nakup električnih avtomobilov. Kljub pripravljenosti nekaterih, da zmanjšajo uživanje mesa, se število tistih, ki se popolnoma odpovedujejo mesu in živalskim proizvodom, zmanjšuje.
Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.
Avstrijski Alpenverein (ÖAV) je opozoril, da so meritve ledenikov zaradi njihovega krčenja vse težje. V prihodnjih letih bo treba iz merilnega programa izločiti vse več ledenikov, med drugim tudi Gössnitzkees na Koroškem, ki je po mnenju zveze "zdaj bolj ostanek ledu". Alpenverein poziva k brezpogojni zaščiti ledenikov, ki vključuje občutljiva in visokodinamična ledeniška predpolja.
Nova študija ugotavlja, da tisočem nevarnih lokacijam po ZDA grozi poplava zaradi dviga morske gladine, kar lahko predstavlja resne nevarnosti za zdravje bližnjih skupnosti. Raziskovalci so identificirali 5.500 lokacij, ki skladiščijo ali obdelujejo nevarne snovi, kot so odpadne vode, smeti, nafta in plin, in ki bi jih lahko do leta 2100 prizadele obalne poplave. Več kot polovici teh lokacij pa grozi poplava že do leta 2050. Najbolj ogrožene so skupnosti z nizkimi dohodki.
/2025/11/23/vietnam-69230fda32a54351832813.png)
Število smrtnih žrtev poplav v Vietnamu je naraslo na 90, 12 ljudi je še vedno pogrešanih. Skupno število mrtvih ali pogrešanih je preseglo 100. Poplave in zemeljski plazovi, ki jih je povzročilo neprekinjeno deževje od konca oktobra, so prizadeli južno-osrednji Vietnam.
Japonske oblasti so odobrile delni ponovni zagon jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, največje na svetu. To je prvi takšen korak po nesreči v Fukušimi leta 2011. Namen ponovnega zagona je oživitev jedrskega sektorja in zmanjšanje uvoza fosilnih goriv.
Ruski popotnik Fedor Konjuhov je začel delo na prvi enočlanski znanstveni postaji na otoku Smolensk na Antarktiki. Naslednje štiri mesece bo sam preučeval raven mikroplastike v vodi. Konjuhova bo ekipa pobrala sredi marca 2026. Postaja je opremljena s šotori za bivanje in delo ter satelitsko in radijsko opremo.
Požar v gozdu Elit v Iranu je po besedah vodje gozdarske organizacije najverjetneje povzročil človek. Guverner Mazandarana je potrdil, da je požar pod nadzorom, vendar še vedno poteka gašenje manjših žarišč. Poleg turške pomoči z letali in helikopterji je Rusija ponudila svojo pomoč, če bo potrebno.
Raziskovalci, financirani s strani EU, raziskujejo možnost uporabe podmorskih komunikacijskih kablov za zaznavanje okoljskih in seizmičnih aktivnosti. Ta tehnologija bi lahko izboljšala sisteme za zgodnje opozarjanje na naravne nesreče, saj bi seizmične valove zaznali v nekaj sekundah.
Nova razstava v Muzeju sodobne umetnosti celovito raziskuje vpliv umetne inteligence na planet z različnih zornih kotov. Razstava se sprašuje o odnosu med tehnologijo in okoljem.