APDEJT.si

Velika Britanija je še vedno pripravljena napotiti svoje enote v Ukrajino, ko se bodo tam končale vse bojne aktivnosti.

Po vdoru dronov v romunski zračni prostor je poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz pozval NATO, naj pospeši prizadevanja za krepitev zaščite vzhodnega krila. Romunija je po incidentih dvignila bojna letala.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Bela hiša je sporočila, da so ZDA v zadnjem tednu dosegle velik napredek pri mirni rešitvi konflikta v Ukrajini. Organizirale so neposredne pogovore med Kijevom in Moskvo. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je dejala, da so potrebna dodatna pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA za sklenitev mirovnega sporazuma. Ukrajinski uradnik je izjavil, da vlada podpira bistvo mirovnega sporazuma po pogovorih z Združenimi državami v Ženevi. Predsednik Zelenski je dejal, da se pogovori z ZDA o mirovnem načrtu nadaljujejo, vendar je treba še razpravljati o nekaterih najbolj občutljivih vprašanjih.

Donald Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina in ZDA sta dosegli dogovor o ključnih točkah mirovnega načrta, ki ga je predlagal Trump, ki naj bi se še ta mesec sestal z Zelenskim. Zelenski je izrazil pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA.

Arbitražno sodišče v Moskvi je Timurja Ivanova, nekdanjega namestnika ruskega obrambnega ministra, ki je bil obsojen na 13 let zaradi poneverbe 216 milijonov rubljev, razglasilo za bankrotiranega in začelo postopek prodaje njegovega premoženja. Odločitev je bila sprejeta na zahtevo banke PSB.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Ruska vojska je sporočila, da je njena skupina "Zahod" uničila ukrajinsko tehniko, bojne drone in pehoto, ki so bili obkoljeni na levem bregu reke Oskol v smeri Kupjanska. Artilerijske enote in operaterji FPV-dronov 1. gardne tankovske armade so uničili tehniko, bojne drone in živo silo ukrajinskih sil, ki so se znašle v obkolitvi.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Poljski obrambni minister je poudaril, da Varšava ne sme zmanjšati proračuna za obrambo, ne glede na situacijo v Ukrajini. Nadaljevanje oboroževanja je ključnega pomena za varnost Poljske.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Romunski vrhovni obrambni svet (CSAT) je obravnaval pripravo države na obvladovanje tveganj obsežnega in dolgotrajnega oboroženega spopada v bližini svojih meja. Na seji so analizirali implementacijo ukrepov za razvoj obrambnih zmogljivosti Romunije in povečanje odpornosti družbe. CSAT je odobril tudi nacionalno obrambno strategijo, ki jo bo predsednik Nicușor Dan predložil v potrditev parlamentu.

Nekdanji izvršni direktor enega izmed vodilnih avstralskih obrambnih izvajalcev trdi, da je bil prisiljen odstopiti, ker ni želel opustiti svojih pomislekov glede zavajanja avstralske vojske in izpostavljanja podjetja nevarnosti kibernetskih napadov.

Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je zaradi prisotnosti dronov blizu romunske meje med napadi na Ukrajino angažiralo bojna letala. Najprej so nemška letala Eurofighter Typhoon poletela, da bi spremljala situacijo v zraku, potem ko so sistemi za sledenje odkrili drone. Deli uničenih ruskih dronov so že večkrat padli na romunsko ozemlje, ki z Ukrajino deli 650 kilometrov dolgo mejo.

Češki predsednik Petr Pavel in poljski predsednik Karol Nawrocki sta se na srečanju v Pragi strinjala, da Rusija predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti. Pavel je tudi ocenil, da pogajanja o končanju vojne v Ukrajini kažejo na poenotenje pogledov.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

V Ouagadouguju v Burkina Fasu so se zbrali strokovnjaki Konfederacije držav Sahela (AES) iz Burkina Fasa, Malija in Nigra, da bi pripravili podlago za prihajajoče srečanje ministrov za zunanje zadeve. Dvodnevno srečanje, ki poteka od 24. do 25. novembra 2025, obravnava tehnične, politične in diplomatske vidike delovanja konfederacije, s poudarkom na diplomaciji, obrambno-varnostnih vprašanjih in razvoju. Srečanje ministrov za zunanje zadeve je predvideno za 26. november.

Izraelska vojska je odpustila več generalov zaradi pomanjkljivosti pri pripravah na napad Hamasa 7. oktobra 2023. Odpustitve so posledica strokovnega poročila, ki izraelskim varnostnim organom očita sistematično odpoved pri obrambi pred napadom. Vojaški poveljnik generalom očita soodgovornost za to, da napada ni bilo mogoče preprečiti. V Gazi so po izraelskih napadih ponovno poročali o smrtnih žrtvah.

Pakistanski in savdski vojaški voditelji so se dogovorili o okrepitvi dolgoročnega in strateškega vojaškega sodelovanja med državama. Na srečanju v Rawalpindiju sta načelnik generalštaba pakistanske vojske, general Syed Asim Munir, in načelnik generalštaba savdskih oboroženih sil, general Fayyadh Bin Hameed Al Rowaili, poudarila pomen krepitve sodelovanja na področjih obrambe, varnosti in boja proti terorizmu.

Finska je predlagala, da bi na svojem ozemlju gostila Natovo enoto za vodenje. Ta poteza bi okrepila vojaško prisotnost zveze Nato v severni Evropi in poglobila sodelovanje med Finsko in zavezništvom. Lokacija enote bi prispevala k stabilnosti in varnosti v regiji.

Rusija je v noči iz nedelje na ponedeljek ponovno izvedla napade z droni v bližini romunske meje, zaradi česar je Romunija dvignila letala Eurofighter in F-16 za nadzor zračnega prostora. Čeprav so poročali o eksplozijah na ukrajinskem ozemlju, romunske oblasti potrjujejo, da noben dron ni vstopil v romunski zračni prostor. Prebivalstvo v severnem delu okrožja Tulcea je prejelo dve preventivni sporočili RO-Alert.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Na Tajvanu je 'Zakon o državljanstvu' v središču pozornosti, saj določa, da morajo osebe z dvojnim državljanstvom, ki želijo zasedati volilne javne funkcije, v enem letu opustiti državljanstvo, ki ni državljanstvo Republike Kitajske (Tajvana). Stranka Kuomintang predlaga spremembo zakona, ki bi kitajskim zakoncem omogočila sodelovanje v politiki brez odpovedi kitajskemu državljanstvu. Poleg tega je pevka Li Dženšu pozvala k podpisu izjave o odpovedi dvojnemu državljanstvu, poslanka Liu Šefang pa je opozorila, da zakon o državljanstvu ne vsebuje določb o overitvi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno potrdil pripravljenost Rusije na mirovna pogajanja z Ukrajino in reševanje problemov po mirni poti. Izjava je bila podana v petek, 21. novembra.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Sistemi protizračne obrambe so uničili in zatrli več brezpilotnih letal na območju Rostovske oblasti, je sporočil guverner regije Jurij Slusar. Napad je bil odbit v več okrožjih, vključno z Ust-Doneckim, Oktjabrskim, Krasnosulinskim, Šolohovskim, Kašarskim in Millerovskim.

Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.

Ukrajinska brezpilotna letala so napadla Šatursko državno elektrarno (GRES) v Moskovski oblasti, kar je povzročilo požar, ki je zajel štiri transformatorje. Guverner Andrej Vorobjov je sklical operativni štab za obravnavo situacije in sporočil, da življenjsko pomembni sistemi v Šaturi delujejo normalno, razen ogrevanja, ki ga še popravljajo. Prebivalci so slišali najmanj pet eksplozij.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Novi ruski napadi z droni na cilje v Ukrajini blizu romunske meje so povzročili, da je Romunija izdala sporočilo Ro-Alert v okrožju Tulcea in dvignila letala F-16 za spremljanje situacije. Po navedbah Ministrstva za obrambo ni prišlo do vdorov v nacionalni zračni prostor.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da ima Rusija pravico soodločati pri oblikovanju mirovnega načrta za Ukrajino. Poudaril je, da so ZDA prejele pomembne informacije od Rusije glede ključnih vprašanj za rešitev konflikta in da je potrebno z Rusijo opraviti obsežno delo v okviru urejanja konflikta.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem bosta razpravljala o možnostih za mir v Ukrajini in o ponovni vzpostavitvi sporazuma o izvozu žita. Erdogan načrtuje, da bo o izidih pogovora obvestil tudi druge kolege, vključno s Trumpom.

Po poročanju Reutersa evropski mirovni protipredlog za Ukrajino vključuje varnostna jamstva ZDA, ki so podobna tistim iz 5. člena pogodbe NATO. Ta določa, da se napad na eno članico šteje za napad na vse. Predlog naj bi tudi zagotavljal, da NATO v mirnem obdobju ne bo imel vojske v Ukrajini.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

V Voronežu so našli nerazstreljene bloke raket ATACMS, ki so jih sestrelili med napadom ukrajinskih sil na regijo 18. novembra. Guverner Voroneške oblasti Aleksander Gusev je sporočil, da so jih našli na območju vrtičkarskega društva na jugozahodu Voroneža.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Timur Mindič, ki ga v Ukrajini označujejo za »denarnika« Volodimirja Zelenskega, je bil obtožen treh kaznivih dejanj in je v iskanju. Obtožbe vključujejo »legalizacijo premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem«, »ustanovitev kriminalne združbe« in »vmešavanje v dejavnosti državnih uradnikov«, poroča RIA Novosti s sklicevanjem na ukrajinske oblasti.

Donald Trump je sprožil ogorčenje, ko je demokratom, ki so pozivali vojsko k neupoštevanju "nezakonitih ukazov", zagrozil s smrtno kaznijo. Trump je te demokrate označil za "izdajalce" in s tem močno zaostril politične napetosti.

V Sredozemskem morju, ob obali Italije, potekajo pomorske vaje zveze NATO z imenom Neptune Strike, katerih cilj je urjenje možnih odzivov zavezništva v primeru konflikta z Rusijo. V vajah, ki vključujejo simulacijo napadov na Rusijo, sodelujejo ZDA in devet drugih držav članic Nata, med njimi Velika Britanija, Grčija, Poljska in Turčija.

Nemčija se sooča s pomanjkanjem vojakov in načrtuje uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka, s katerim želi Bundeswehr spodbuditi zanimanje mladih, starejših od 18 let. Vojaški zgodovinar Sönke Neitzel opozarja, da nemška vojska ob grožnji iz Rusije ne bo pravočasno dosegla vojne pripravljenosti. Predlog je sprožil razprave in kritike glede učinkovitosti in pravočasnosti glede na trenutne varnostne razmere.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izjavil, da je naklonjen predlogu za vložitev tožb in zahtevku za visoko odškodnino zaradi nedavnih 'klevetniških izmišljotin' o domnevnem Vučićevem sodelovanju v napadih v Sarajevu.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da so ZDA zagotovile ohranitev izraelske "kakovostne prednosti" na Bližnjem vzhodu, kljub načrtovani prodaji naprednih lovcev F-35 Savdski Arabiji. Netanyahu je tudi dejal, da ne bo dovolil ustanovitve palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo. Poleg tega je izrazil dvom o dobavi F-35 Turčiji.

Letališče v Eindhovnu na jugu Nizozemske je bilo začasno zaprto zaradi prisotnosti dronov. Nizozemski minister za obrambo Ruben Brekelmans je potrdil, da so prekinili civilni in vojaški zračni promet. Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost in opozorila na možnost hibridne vojne, saj se v zadnjih mesecih pojavljajo motnje v evropskem zračnem prostoru zaradi dronov.

Enota Bundeswehra, Wachbataillon, je v Berlinu izvedla vajo »Bollwerk Bärlin«, kjer je vadila obrambo vladnih lokacij. Wachbataillon se običajno pojavlja pri sprejemu državnih gostov, vendar pa je enota Bundeswehra, ki mora biti pripravljena na intervencije.

Nad letalsko bazo Volkel je bilo v petek zvečer opaženih od pet do deset dronov. Minister Brekelmans je razkril, da je bila uporaba orožja v primeru pojava dronov nad bazo vnaprej dogovorjena.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odgovoril na polemike, ki so nastale zaradi izjav generala Fabiena Mandona, poveljnika generalštaba, med srečanjem z župani Francije. Kljub ogorčenju, ki so ga povzročile Mandonove besede, Macron pravi, da ima general njegovo polno zaupanje in da so bile njegove besede iztrgane iz konteksta, da bi vzbujale strah.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Med vrhom Nata so zasegli tristo amaterskih dronov. Vojska je streljala na drone v Volklu, potem ko so sumljivi droni bili opaženi že v Belgiji v začetku meseca. Oblasti še niso pojasnile, zakaj dronov v Volklu in Eindhovnu niso sestrelili.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.

Finske oblasti razmišljajo o obnovi izsušenih močvirij na meji z Rusijo, da bi preprečile prehod morebitnih sovražnikov. Nekdanji poveljnik tankovske brigade, Pekka Toveri, je dejal, da bi ta ukrep otežil prehod meje.

Predsednik odbora srbske skupščine za obrambo in notranje zadeve, Milovan Drecun, je izjavil, da so dokazi proti pripadnikom OVK dovolj močni in pričakuje njihovo obsodbo, pod pogojem, da ne bo političnih pritiskov na sodnike.

Kitajska je na Združenih narodih obtožila Japonsko, da ogroža »oboroženo posredovanje« glede Tajvana, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi izjavila, da bi kitajski napad na Tajvan lahko sprožil vojaški odziv Tokia. Kitajski uradnik je v pismu ZN izpostavil, da je Takaichijeva s tem storila »hudo kršitev mednarodnega prava« in diplomatskih norm.

Romunska vlada bo sprejela nujni odlok o izvajanju uredbe EU o vzpostavitvi instrumenta »Akcija za varnost Evrope« (SAFE) za krepitev evropske obrambne industrije. Romunija ima na voljo 16,5 milijarde evrov za obrambo.