V nemškem Dresdnu so oblasti morale evakuirati približno 17.000 ljudi zaradi najdbe bombe iz druge svetovne vojne v bližini porušenega mostu Carolabrücke. Med odstranjevanjem ostankov mostu so v preteklih mesecih našli že več bomb.
Kitajska je razkrila najnovejšo različico robotskih štirikotnih "volkov", ki so namenjeni za prikrito približevanje sovražnikom in natančno streljanje na cilje v težkem terenu. Državna televizija CCTV poroča, da lahko ti roboti, ki so nadgradnja prejšnjih različic robotskih psov, nadomestijo človeške vojake na nevarnih območjih. Hkrati je Solactive China Humanoid Robotics Index, ki sledi kitajskim podjetjem, ki se ukvarjajo s komercializacijo humanoidne in robotske tehnologije, poskočil za več kot 4% po predstavitvi novega modela "Stellar Hunter" s strani podjetja Unitree.
Romunska vojska je dvignila dve letali F-16, potem ko je Rusija izvedla obsežen napad z droni na civilno infrastrukturo v bližini mesta Ismail v Ukrajini, blizu romunske meje. Napad se je zgodil v noči s 5. na 6. avgust.
Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.
Nemčija bo Ukrajini dobavila dva sistema zračne obrambe Patriot, potem ko je dosegla dogovor z Združenimi državami. Dobava vključuje dodatne lansirne naprave Patriot. Ta poteza je odgovor na naraščajoče število ruskih napadov z droni in raketami na Ukrajino.
Nemška zvezna policija bo dobila nove pristojnosti, ki vključujejo državno hekanje, pridobivanje podatkov in uporabo dronov, kar izhaja iz osnutka zakona notranjega ministrstva. Hkrati naj bi po navedbah iz gospodarskega ministrstva Nemčije nabavno agencijo Bundeswehra v Koblenzu nadomestila nova agencija.
V četrtek je na Mokotówu v Varšavi prišlo do nevarnega incidenta, ko je moški mahal s predmetom, podobnim maceti. Policija je hitro posredovala in moškega aretirala s pomočjo gasilcev. Incident se je zgodil le nekaj ur po podobnem dogodku v Sosnowcu, kjer je moški prav tako vihtel predmet, ki je spominjal na maceto.
Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da se ukrajinske sile v Harkovu ne soočajo samo z ruskimi enotami, temveč tudi s plačanci iz različnih azijskih in afriških držav. Novi zahodni in proukrajinski analitiki vidijo malo pozitivnega za Ukrajino, saj se ruska vojaška moč še naprej krepi.
Članki opozarjajo na povečano nevarnost jedrske vojne, 80 let po atomskih bombnih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Prekinitev nadzora nad jedrskim orožjem in možnost eskalacije v Ukrajini povečujeta tveganje. Poudarjeno je, kako je poskusna detonacija prve jedrske bombe v ZDA leta 1945 začela atomsko dobo, z več kot 2.500 jedrskimi poskusi, ki so spremenili zemeljsko atmosfero.
Propalestinski aktivisti so protestirali pred pisarno poslanke Rayner z transparentom "Ne oborožujte Izraela". Kraljeva opera je zaradi kampanje aktivistov in zaposlenih odpovedala načrtovano produkcijo v Izraelu. Aktivistka Audrey White je spregovorila o svoji aretaciji in varščini zaradi propalestinskega protesta, ki ga je označila za 'kafkaesque'.
Članek na Jungewelt.de opozarja na visoko tveganje jedrske vojne in poudarja pomen Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo Združeni narodi predlagajo kot novo normo za jedrsko razorožitev. Pozivajo Nemčijo, da podpre in okrepi ta sporazum s pristopom. Medtem pa članek na Arbejderen.dk poroča, da večina strank v danskem parlamentu nasprotuje podpisu prepovedi jedrskega orožja ZN, saj naj bi NATO to preprečeval. Pogodbo ZN o prepovedi jedrskega orožja je podpisalo 94 držav.
Napovedi finančnega analitika Martina Armstronga o skorajšnji jedrski vojni so se okrepile z zaostritvijo retorike med ZDA in Rusijo. Hkrati so bili objavljeni dokumenti, ki razkrivajo domnevni poskus državnega udara proti Donaldu Trumpu, za katerega naj bi bila odgovorna Hillary Clinton in drugi. ZDA naj bi poslale Steva Witkoffa v Moskvo z ultimatim Rusiji.
Danska, Švedska, Norveška in Nizozemska so napovedale, da bodo od ZDA kupile orožje za Ukrajino v vrednosti 1 milijarde dolarjev. Danska bo prispevala 500 milijonov dolarjev, kar bodo izenačile druge države. Poleg tega so Norveška, Švedska in Danska obljubile dodatnih 500 milijonov dolarjev pomoči za dobavo orožja ameriške izdelave Ukrajini.
Kalifornijski generalni državni tožilec Rob Bonta je priznal, da je država porabila milijone dolarjev za boj proti politikam predsednika Donalda Trumpa na sodiščih, a trdi, da je s tem prihranila milijarde dolarjev. Medtem je Trumpova administracija izdala nov ukaz, ki cilja na obsežne projekte vetrnih in sončnih elektrarn, navajajoč neučinkovitost, vpliv na okolje in nestabilnost omrežja. Eric Zuesse pa je zapisal, da je Trump v govoru pred investitorji v umetno inteligenco lagal o dogovoru z Evropsko unijo glede plačil Združenim državam Amerike.
Močan potres z magnitudo 8,8 je stresel ruski polotok Kamčatko, kar je povzročilo zaskrbljenost zaradi bližine epicentra pomembnim vojaškim bazam za jedrske podmornice. Ruske sile so medtem osvojile mesto Chasov Yar v Donecki republiki, kar predstavlja pomemben korak pri nadzoru celotne regije. Severna Koreja je s pompom sprejela prve ruske turiste v novo turistično letovišče, vendar so ruski novinarji opazili številne nepravilnosti.
Članki poročajo, da se kibernetski napadi, zlasti tisti z izsiljevalsko programsko opremo, nadaljujejo. Strokovnjaki opozarjajo, da napadalci uporabljajo umetno inteligenco (UI) za hitrejše iskanje ciljev. Poudarek je na tem, da tajna plačila ohranjajo te napade.
Iran je izjavil, da bo Združene države Amerike smatral za odgovorne za napade na svoja jedrska mesta v morebitnih prihodnjih pogajanjih. Teheran tudi zavrača neposredne pogovore z Washingtonom. Iranske oblasti pričakujejo, da bodo ZDA odgovarjale in plačale odškodnino za napade na iranska jedrska mesta. ZDA naj bi 22. junija napadle ključne iranske jedrske objekte.
Ukrajinski napad z droni je povzročil velik požar v ruskem skladišču nafte blizu Sočija. Medtem sta si ameriški predsednik in nekdanji ruski predsednik izmenjala verbalne grožnje o morebitnih jedrskih napadih v luči vojn v Iranu in Ukrajini, zaradi česar so ZDA napotile jedrske podmornice.
Estonija je na mostu v Narvi, ki meji na Rusijo, začela nameščati kovinske pregrade in zapornice. Policija in mejna straža želita s tem preprečiti nenaden pritok migrantov iz Rusije. Po zgledu Poljske so zaostrili tudi mejne kontrole.
Združene države Amerike širijo svojo vojaško prisotnost na Korejskem polotoku z ustanovitvijo dodatne elitne letalske enote blizu demilitariziranega območja. Ta poteza je očitno odgovor na nedavno izjavo Pjongjanga, da se bodo pogajali le, če ZDA opustijo zahtevo po denuklearizaciji. Pentagon je sporočil, da želijo s tem povečati svoje bojne zmogljivosti v primeru, da odvračanje ne bo uspešno.
Rusija je sporočila, da se ne bo več držala enostranskega moratorija glede nameščanja raket kratkega in srednjega dosega. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da se Rusija ne čuti več zavezano spoštovati moratorij zaradi dejanj Zahoda, ki po njihovem mnenju ogrožajo Rusijo. ZDA so odstopile od ustreznega sporazuma leta 2019.
Nemčija je zabeležila 28-odstotno povečanje števila novih rekrutov v vojsko. Povečanje je del zgodovinskega preobrata v nemški vojaški politiki, ki se je začel ob začetku rusko-ukrajinske vojne. Berlin močno povečuje vojaške izdatke in razmišlja celo o obveznem služenju vojaškega roka.
Članek na amgreatness.com opozarja, da ne gre prezreti Hillary Clinton, medtem ko članek na sgtreport.com trdi, da je nekdanji direktor Cie, John Brennan, skupaj s 50 drugimi obveščevalnimi analitiki, zavajal Američane pred volitvami leta 2020. Sgtreport.com tudi poroča, da ključne dele Cie še vedno vodi nekdo, ki je bil povezan z Barackom Obamo, in da se Cia pod Trumpovo administracijo ni nikoli zares očistila.
Leta 2023 je izvršni direktor podjetja Raytheon, Greg Hayes, opozoril, da ima Kitajska dejansko v rokah dobavno verigo ameriške vojske, zaradi odvisnosti ZDA od redkih zemelj in drugih materialov, ki bodisi prihajajo iz Kitajske bodisi so tam obdelani. To vpliva na proizvodnjo pomembnih obrambnih sistemov, kot je F-35 Lightning II.
Avstralija bo za 6 milijard ameriških dolarjev kupila 11 naprednih fregat razreda Mogami, ki jih izdeluje japonska družba Mitsubishi Heavy Industries. Ta poteza naj bi okrepila avstralsko mornarico in izboljšala njeno sposobnost projekcije moči v Pacifiku, predvsem kot odgovor na naraščajočo pomorsko moč Kitajske. Posel predstavlja največji japonski izvoz obrambne opreme po drugi svetovni vojni.
Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.
Po nedavnem podvodnem potresu ob obali ruskega polotoka Kamčatka 30. julija je cunami poškodoval rusko pomorsko oporišče Rybachiy. Satelitski posnetki razkrivajo, da je oporišče, ki je ključno središče za ruske jedrske podmornice, utrpelo škodo.
Ameriška Agencija za napredne obrambne raziskovalne projekte (DARPA) razvija program 'Teorija uma', ki naj bi odločevalcem na področju nacionalne varnosti omogočil modeliranje, simuliranje in napovedovanje namenov in vedenj nasprotnikov. Program naj bi izboljšal sposobnost predvidevanja in razumevanja sovražnikovih dejanj.
Po poročanju Rexa Wilderstroma prek The Epoch Times je FBI direktor Kash Patel ob odprtju nove pisarne agencije v Wellingtonu poudaril boj proti vplivu Pekinga v Pacifiku. Tako Patel kot novozelandski varnostni ministri so opozorili na veliko najdbo drog in orožja v Francoski Polineziji, ki odmeva Patelova prejšnja svarila glede varnostnih groženj v regiji.
Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel inštitut Forsa, bi le 16 odstotkov Nemcev brez oklevanja prijelo za orožje, da bi branilo svojo državo. Medtem pa 59 odstotkov anketiranih meni, da bi Nemčija z veliko verjetnostjo nudila vojaško pomoč drugi državi članici Nata v primeru oboroženega napada. Večina Nemcev, natančneje 59 odstotkov, je izrazila zadržanost ali odklonilnost glede sodelovanja v obrambi države.
Bundeswehr se sooča s kompleksnostjo digitalizacije svojih bojnih enot, vendar ostaja zavezan načrtu, da do konca leta 2027 posodobi prvo divizijo. Inšpektor nemške vojske digitalizacijski projekt označuje za 'odločilnega za vojno' in hkrati izraža pričakovanja do obrambne industrije.
Poljski predsednik Andrzej Duda je zaključil svoj drugi mandat, pri čemer je poudaril dosežke na področju varnosti države, povrnitve dostojanstva družinam in ponovnega vzpostavljanja ponosa na poljskost. V svojem zadnjem govoru je izpostavil prizadevanja za zagotavljanje varnosti in razvoja Poljske, tako doma kot v mednarodnem okolju. Medtem pa Karol Nawrocki prevzema vodenje, vendar se sooča z izzivi, med drugim z omejenim dostopom njegovega vodje BBN do tajnih informacij, kar odpira vprašanja o njegovi prihodnji vlogi.
Po nesreči letala F-16 v Radomu, v kateri je umrl major Maciej Krakowian, so se oglasili številni, med njimi ukrajinski predsednik Zelenski, ki je izrazil sožalje. Tudi predsednik poljskega parlamenta Szymon Hołownia je izrazil šok in bolečino. Priče so opisale, da so po nesreči videle velik oblak dima in ogenj. Kljub tragediji naj bi v petek na letališču v Radomu izvedli tri operacije. Priče so tudi povedale, da je pilot delal polovično zanko na drugi strani letališča.
Visoki general češke vojske, Roman Hyťha, je bil premeščen na oddelek za vojne veterane in vojna grobišča. Razlog za premestitev je izguba varnostnega preverjanja zaradi incidenta v baru v Brnu, kjer ga je napadel vojak z nožem. Zaradi novega položaja ne bo več imel dostopa do zaupnih informacij.
Članki poročajo o naraščajočem trendu prilagojenih ur za vojaške in obveščevalne enote. Proizvajalci, kot so Rolex, Breitling, Tudor, Bremont in Omega, izdelujejo ure po meri za pripadnike specifičnih enot ali organizacij, kar je v skupnosti Watches Of Espionage (W.O.E.) postalo osrednji del sodobne kulture ur.
V okrožju Vaslui je strmoglavil ruski dron, potem ko je preletel romunski zračni prostor. Prebivalci treh okrožij so prejeli opozorila RO-Alert. Informacije o vdoru drona so dosegle prebivalce več okrožij, kar je sprožilo kritike na račun romunskega obrambnega ministrstva pod vodstvom Ionuța Moșteanuja, ki naj bi bilo preobremenjeno.
Francosko Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam naročilo, naj se do marca 2026 pripravijo na sprejem več tisoč ranjenih vojakov v primeru izbruha vojne v Evropi. Ministrstvo poziva regionalne zdravstvene agencije (ARS), da pripravijo javne bolnišnice na morebitno večjo vojaško udeležbo in sprejem vojakov v primeru splošnega oboroženega spopada. Ta poteza kaže na povečano pripravljenost Francije na potencialne prihodnje konflikte.
Na ameriški vojaški bazi v Marylandu so prejeli sumljiv paket. Po odprtju se je več ljudi začelo počutiti slabo, nekatere so morali odpeljati v bolnišnico, poroča CNN.
Združene države Amerike so odobrile prodajo 3.350 raket z dolgim dosegom Ukrajini. Nakup orožja v vrednosti 825 milijonov dolarjev bodo financirale Danska, Nizozemska in Norveška.
Sodišče je ustavilo postopek proti poročniku, ki je na poligonu v Primorski regiji ustrelil 19-letnega nabornika. Obtoženi je odšel v vojno. Pred tem so poročali, da je bil kazenski postopek začasno ustavljen.
Poljska se sooča s stotisoči kibernetskimi napadi dnevno, zato je Ministrstvo za obrambo narodne varnosti (MON) ustanovilo Cyber LEGION. Minister Władysław Kosiniak-Kamysz je sporočil, da se je za vstop v enoto prijavilo petkrat več prostovoljcev, kot so pričakovali, in da je 99 % kandidatov uspešno prestalo postopke preverjanja. Cyber LEGION je odgovor države na vse večje število napadov v kibernetskem prostoru, še posebej na kritično infrastrukturo in podjetja v državni lasti.
Francija in Združene države Amerike so okrepile svoj vojaški pritisk na Venezuelo. Medtem ko je Trump napotil nove vojaške ladje ob obalo Venezuele, se je francoski imperializem pridružil tej vojaški operaciji s svojo vojaško prisotnostjo na Antilih. Italijansko poglavje Antifašistične internacionale zavrača ustrahovanje Trumpove administracije proti Venezueli in zlasti namestitev raketne križarke Lake Erie in jedrske podmornice za hitri napad v Karibih.
Egipt je zmanjšal varnostno in obveščevalno sodelovanje z Izraelom po izraelskem napadu v Katarju, ki je bil usmerjen na Hamas. Arabske in islamske države iščejo skupno stališče po tem napadu. Izraelski napad v Katarju naj bi bil udarec mirovnim pogajanjem. Hkrati se spreminja javno mnenje, kar ogroža legitimnost Izraela, Hamas pa si prizadeva ponovno opozoriti svet na palestinski boj.
Izraelske zračne sile naj bi izvedle obsežne napade v Jemnu, usmerjene v likvidacijo visokih vojaških in političnih voditeljev gibanja Huti, ki ga podpira Iran. Hkrati so poročali o izraelskih napadih v Siriji. Ti vojaški posegi zunaj Palestine predstavljajo stopnjevanje izraelskih operacij, ki presegajo obseg po vojni z Iranom.
Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril pomembnost dronov pri obrambi Ukrajine in ponudil pomoč Natu pri obrambi pred ruskimi napadi, potem ko so droni vdrli v zračni prostor Romunije in Poljske. NATO je izdal ostro opozorilo Rusiji zaradi kršitve poljskega zračnega prostora z droni, namenjenimi Ukrajini. Ukrajinski napad je zadel rusko rafinerijo nafte in železnice, kar je povečalo napetosti med Moskvo in Kijevom, vse več ruskih brezpilotnih letal pa leti v zračnem prostoru držav Nata.
Eugene Vindman, kongresnik iz Virginije, in njegov brat dvojček Alexander sta pod preiskavo zaradi domnevnega nezakonitega delovanja kot "plačana posrednika" za ameriška obrambna podjetja, ki iščejo posle v Ukrajini. Generalni svetovalec Pentagona, Earl Matthews, trdi, da sta brata Vindman kršila zakon.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je podpisal odločbo, ki dovoljuje prisotnost tujih vojaških enot držav članic Nata na poljskem ozemlju. Ta poteza je del operacije 'Eastern Sentry', katere cilj je okrepiti obrambne zmogljivosti Poljske. Medtem nekateri viri poročajo, da bi ta vojaška prisotnost lahko bila povezana s pripravo na morebitno intervencijo Nata v Ukrajini.
Ameriški Kongresni urad za proračun (CBO) je bil tarča kibernetskega napada, za katerega naj bi bil odgovoren tuj akter. Napad se je zgodil pred kratkim in bi lahko razkril ključne finančne podatke, ki jih kongres uporablja pri pripravi zakonodaje. Uradniki so odkrili vdor in izrazili zaskrbljenost, da bi lahko bila ogrožena komunikacija med zakonodajalci in strokovnjaki, pa tudi interna e-pošta in sporočila. CBO, ki zaposluje približno 275 ljudi, zagotavlja objektivne analize za podporo zakonodajalcem pri proračunu.
Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.
Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.
Po ruskem napadu na Kijev, v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, med njimi štirje otroci, je Ursula von der Leyen telefonirala z Donaldom Trumpom. Madžarska je prepovedala vstop ukrajinskemu generalu, ki je odgovoren za napad na naftovod Družba, kar je povzročilo napetosti med Ukrajino in Madžarsko. Ukrajinski droni so napadli dve ruski rafineriji, kar je povzročilo požare.
Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Donalda Trumpa, John Bolton, naj bi prenašal zaupne e-pošte preko zasebnega strežnika, kar je omogočilo tuji obveščevalni službi, da jih je prestregla, poroča New York Times. Informacije o tem, da je Bolton posredoval strogo zaupne dokumente preko zasebnega sistema, so prišle v roke tujih držav.
Pričakovanja glede ponovnega zagona francosko-nemškega sodelovanja so negotova zaradi politične nestabilnosti in nesoglasij. Friedrich Merz, nemški kancler, se je srečal s francoskim predsednikom Macronom v Toulonu, vendar se zdi, da je Merz bolj naklonjen transatlantskemu partnerstvu kot pa evropskemu povezovanju. Med državama obstajajo tudi napetosti glede razvoja novega super lovca, pri čemer Nemčija obtožuje francosko obrambno industrijo blokiranja projekta, ki naj bi Evropi omogočil neodvisnost od Združenih držav.
Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, naj zaradi povečane vojaške aktivnosti in opozorila ameriškega Zveznega urada za letalstvo (FAA) čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. Številna podjetja so že odpovedala lete v to državo.
Kitajsko zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo Japonsko zaradi načrtovanega nameščanja raket srednjega dosega zemlja-zrak na otoku Jonaguni, ki je najbližja točka Japonske Tajvanu, oddaljena le 110 kilometrov. Kitajska potezo ocenjuje kot "izjemno nevarno" in namerno eskalacijo. Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi je obiskal otok, kjer se nahaja vojaška postojanka.
Arizona zahteva od Trumpove administracije 744 milijonov dolarjev povračila stroškov za varnost na meji v zadnjih štirih letih, medtem ko republikanski voditelji upajo, da bo senat spremenil pravila, kar bi omogočilo potrditev Trumpovih nominirancev, ki jih demokrati blokirajo.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave Donalda Trumpa, da bi morale članice Nata, če je potrebno, sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor. Rutte je tudi napovedal stalen pritok ameriškega orožja v Ukrajino, ki ga bodo financirale zavezniške države. Te izjave prihajajo v času, ko se povečujejo napetosti med Natom in Rusijo, ter ko se nadaljuje vojna v Ukrajini.
Ruska vojska je sporočila, da je v delti Donave uničila ukrajinsko izvidniško ladjo z brezpilotnim plovilom. Medtem naj bi Norveška Ukrajini pomagala v vojni proti ruski Črnomorski floti, in sicer z obveščevalnimi podatki, opremo in usposabljanjem. Nemška vlada pa ocenjuje, da korupcija in domnevna vpletenost v sabotažo Severnega toka ne vplivata na pomoč Ukrajini.
Sekretar za obrambo Pete Hegseth je sprožil obsežno preiskavo proti Microsoftu zaradi njihovega zanašanja na inženirje, povezane s Kitajsko komunistično partijo (KKP), pri občutljivih projektih računalništva v oblaku za Ministrstvo za obrambo ZDA (DoD). Preiskava je bila sprožena zaradi zaskrbljenosti glede nacionalne varnosti in potencialnega dostopa KKP do občutljivih podatkov.
Vladimir Putin je preživel poskus atentata z živčnim strupom le nekaj tednov pred načrtovanimi mirovnimi pogovori z Donaldom Trumpom. Podrobnosti o napadu in njegovem ozadju niso znane, vendar incident nakazuje na notranje napetosti ali zunanje grožnje ruskemu predsedniku.
Češka bo v nekaj urah v odgovor na prošnjo Poljske poslala helikoptersko enoto za posebne operacije, ki jo sestavljajo trije helikopterji Mi-171Š. Obrambna ministrica Jana Černochová je v nedeljski televizijski oddaji sporočila, da bo v enoti do 150 vojakov, ki bodo v tujini ostali največ tri mesece.
Madžarski zunanji minister je na sedežu Združenih narodov v New Yorku izrazil stališče, da obstaja povezava med množičnimi migracijami in terorizmom. Poudaril je, da države, ki sprejemajo veliko število migrantov, pogosto uporabljajo teroristično grožnjo kot izgovor za obsežnejši nadzor nad svojim prebivalstvom. Madžarska vlada ne želi spremeniti svoje migracijske politike.
Poljska je sporočila, da je raketo zrak-zrak, ki je zadela hišo na Poljskem, izstrelilo nizozemsko letalo F-35, ne pa poljsko, kot se je sprva domnevalo. Ameriška lovska letala so prestregla štiri ruska vojaška letala, ki so vstopila v identifikacijsko območje zračne obrambe blizu Aljaske. Ruski ambasador v Franciji pa je izjavil, da bi sestrelitev ruskega letala s strani Nata pomenila vojno. Prišlo je tudi do vdorov dronov v poljski zračni prostor in kršitev zračnega prostora Estonije s strani letal MiG-39, ter opazovanja dronov nad letališči v Köbenhavnu in Oslu.
Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.
Poljska bo novembra letos v orbito poslala svojega prvega vojaškega satelita, je sporočil podpredsednik vlade in minister za obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz. Ta poteza predstavlja pomemben korak za poljsko vojsko in njene vesoljske zmogljivosti.
V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.
Bolgarski predsednik Rumen Radev je v Berlinu izrazil ambicijo Bolgarije, da sodeluje pri proizvodnji letal Airbus. Poudaril je, da je Nemčija strateški zaveznik in pomemben gospodarski partner. Hkrati pa se v Bolgariji pojavljajo vprašanja o zaslugah za privabljanje nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall, ki želi v državi zgraditi tovarne za proizvodnjo različnih oborožitvenih sistemov, vključno z barutom, artilerijskimi granatami in morda celo bojnimi droni.
Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.
Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.
Donald Trump je izjavil, da je treba končati pokol v Ukrajini, kar predstavlja odmik od politike Bidenove administracije. Hkrati poteka preiskava proti Johnu Boltonu, nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost, ki naj bi posredoval tajne informacije tuji državi. Preiskava se je začela pod vodstvom Joeja Bidna, kar meče senco na celoten primer.
Predsednik Trump je načrtoval pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom o morebitnih ameriških vojaških napadih na tihotapljenje drog, vključno z napadi na narkotične čolne. To se je dogajalo medtem, ko je Venezuela zavračala obtožbe ZDA o terorizmu in zanikala obstoj narkokartela, ki ga je Trumpova administracija označila za teroristično organizacijo. Trump je razmišljal o nadaljnjih ukrepih proti Maduru.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je ukazal vojski, da območje ob meji z Egiptom razglasi za zaprto vojaško območje. Ta ukrep je odgovor na naraščajočo grožnjo tihotapljenja orožja s pomočjo dronov. Spremenjena so tudi pravila uporabe sile na tem območju.
Nekdanji poljski minister za zdravje Adam Niedzielski je bil žrtev napada, kar je sprožilo burne odzive in politično polemiko. Niedzielski trdi, da je bil napad posledica odvzema njegove varnostne zaščite s strani sedanjega ministra za notranje zadeve Marcina Kierwińskega. Kierwiński te trditve zavrača in predstavlja svojo različico dogodkov. Prokuratura v Siedlcah je uvedla preiskavo o napadu, ki je odprl tudi širšo razpravo o varnosti javnih osebnosti. Poleg tega je bilo napovedano, da bo vsaka poljska družina prejela posebno 'paket' od Ministrstva za obrambo.
V Pakistanu je samomorilski napad blizu sedeža varnostnih sil zahteval najmanj tri življenja. Po navedbah policije sta odjeknili dve eksploziji. Odgovornosti za napad ni prevzela še nobena skupina, čeprav nekatere mediji kot odgovornega omenjajo pakistanske talibane. Istočasno je Kabul obtožil Islamabad kršenja premirja in bombardiranja družinske hiše v provinci Khost, pri čemer je bilo ubitih deset ljudi, med njimi devet otrok.
Po incidentu v Kopenhagnu, ko je bilo zaradi dronov začasno zaprto letališče Kastrup, so droni ponovno povzročili alarm na več danskih letališčih. Vojska preiskuje možnost, da za incidenti stoji "profesionalni akter".
Nemški obrambni koncern Rheinmetall načrtuje gradnjo nove tovarne streliva v Latviji. Nemčija bo za ta projekt namenila 275 milijonov evrov, gradnja pa naj bi se začela spomladi prihodnje leto, proizvodnja pa leto kasneje.
Guvernerka Federalnih rezerv Lisa Cook je vložila tožbo proti Donaldu Trumpu, trdeč, da ga ne more odstaviti s položaja. RFK Jr. je izjavil, da mora CDC sprejeti Trumpovo agendo. Pojavila so se ugibanja, da je bil odhod direktorice CDC Susan Monarez povezan s prihajajočim poročilom Ministrstva za zdravje in socialne storitve, ki naj bi podpiralo Trumpovo politiko. Guverner Kalifornije je ponovno opozoril na možnost, da bi Trump poskušal preseči ustavno omejitev dveh predsedniških mandatov. Analitiki pa so opozorili na Trumpovo moč nad Ministrstvom za pravosodje.
Rusija je ostro opozorila Avstrijo pred morebitnim vstopom v NATO. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega sveta za varnost, je izjavil, da morebitna avstrijska pridružitev zavezništvu ne bo prispevala k miru v Evropi. Opozorilo sledi podobnim izjavam glede Švedske in Finske, ki sta se prav tako odločili za vstop v NATO.
Plovila "Global Sumud Flotilla", namenjena Gazi, so bila v Sredozemskem morju napadena z droni, medtem ko se izraelska vlada pripravlja na vojaško operacijo proti humanitarnim delavcem. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ostro obsodil izraelski napad na prostovoljno humanitarno floto v mednarodnih vodah ob obali Grčije, ki je bila namenjena dostavi pomoči Gazi. Italija je poslala mornariško plovilo v podporo floti.
Severnoameriško poveljstvo zračnih sil (NORAD) je v sredo v identifikacijskem območju zračne obrambe Aljaske prestreglo štiri ruska letala. Ameriška vojska je nadzirala dva ruska bombnika Tu-95 in dva lovca Su-35, ko so leteli blizu Aljaske, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti med Zahodom in Rusijo.
Kampanja proti trgovini z orožjem (CAAT) zahteva, da vlada Združenega kraljestva prepove izraelskim podjetjem in delegatom udeležbo na sejmu orožja DSEI (Defence and Security Equipment International), ki bo septembra potekal v Londonu. Aktivisti menijo, da bi udeležba Izraelcev lahko pomenila prisotnost potencialnih vojnih zločincev na sejmu.
Izraelska obrambna vojska je odpustila več visokih vojaških uradnikov in grajala druge zaradi njihove vloge pri neuspehih 7. oktobra 2023, ko je palestinska skupina Hamas izvedla presenetljiv napad na južni Izrael iz Gaze. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile obstreljevale območja v južnem delu Gaze, vključno s Han Junisom in območjem severovzhodno od Rafe.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte in romunski predsednik Nicușor Dan sta se udeležila Natovega industrijskega foruma 2025 v Bukarešti. Nicușor Dan je poudaril, da mir in varnost nista samoumevna in ponudil romunski proračun Natu, obljubil pa mu je predsednik Rutte.
V Romuniji se je sestal Vrhovni svet za obrambo države (CSAT), kjer so razpravljali predvsem o varnosti nacionalnega zračnega prostora. Med drugim so določali, kdo lahko odredi in odobri sestrelitev letal ali dronov, ki vstopijo v romunski zračni prostor.
Izraelski premier Benjamin Netanyahu je pred odhodom na Generalno skupščino Združenih narodov napovedal, da Izrael ne bo dovolil obstoja neodvisne palestinske države. Njegova izjava je sprožila proteste na letališču v Tel Avivu, kjer so ga pričakali protestniki. Netanyahu je tudi napovedal, da bo v svojem govoru na ZN obsodil zahodne države, ki so priznale Palestino kot neodvisno državo.
Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe, 20 pa je bilo ranjenih. Med napadi je bila poškodovana tudi delegacija Evropske unije v Kijevu. Ukrajinske sile so medtem izvedle uspešen napad z droni na rusko korveto v Azovskem morju, ki je bila začasno izključena iz službe. Predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen je obsodila ruske napade na Kijev.
Južna in Severna Koreja sta se znašli v nevarnem položaju, kjer bi lahko že najmanjša napaka sprožila konflikt. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je opozoril, da je Korejski polotok v zelo nevarni situaciji, saj je zaupanje med državama skoraj izginilo, komunikacija pa je minimalna. Poudaril je, da je dialog med Seulom in Pjongjangom ključen.
Pepe Escobar analizira razvoj in testiranje ruskih hipersoničnih raket, kot sta Oreshnik in Burevestnik, ter torpeda Poseidon. Članek raziskuje vpliv teh novih orožij v kontekstu globalnega geopolitičnega kaosa in poudarja rusko znanstveno superiornost na tem področju.
V kraju Budziszów Wielki na Dolnjem Šleziji je varnostnik pred trgovino odkril sumljiv paket z utripajočo rdečo diodo, kar je sprožilo posredovanje policije in protiterorističnih enot. Policija je pozvala prebivalce, naj se izogibajo območju. Pirotehniki in protiteroristi so na kraju dogodka, možna je kontrolirana detonacija.
Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.
Vse države članice zveze Nato naj bi letos dosegle cilj, da za obrambo namenijo 2 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Zveza Nato pričakuje, da bodo vojaški izdatki v letu 2025 presegli 1.500 milijard ameriških dolarjev. Ta potrditev prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti in poudarja zavezanost članic krepitvi obrambnih zmogljivosti.
Demokratski senator je odgovoril obrambnemu sekretarju Petu Hegsethu zaradi grožnje s postopkom pred vojaškim sodiščem za zakonodajalca, ki je kritiziral administracijo. Republikanski senator je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko vojaška akcija v Venezueli povzročila razpad MAGA gibanja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, se je pošalila, da ji njena služba povzroča posttravmatsko stresno motnjo (PTSD).
Po poročilih, Izrael silovito napada Gazo, pri čemer izraelski obrambni minister napoveduje neomajno železno pest proti teroristični infrastrukturi. Kot odziv na izraelski napad na pogajalce Hamasa v Katarju, sta Saudska Arabija in Pakistan sklenila obrambni sporazum, ki vključuje tudi jedrsko zaščito. Ta dogovor povzroča zaskrbljenost glede posledic za celotno regijo.
Izjava Donalda Trumpa, da bodo ZDA nadaljevale s testiranjem jedrskega orožja "na enaki ravni" kot Rusija in Kitajska, je presenetila tako njegove uradnike kot tudi Peking in Moskvo. Nadaljevanje testiranj bi kršilo tridesetletni moratorij, ki so ga uvedle velike jedrske sile. Testiranje novega jedrskega orožja s strani Rusije in napoved morebitne ponovitve jedrskih testov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljata "skrb vzbujajoče jedrsko ozračje". Svet se premika v novo oboroževalno tekmo.
Poljska je zaradi nevarnosti ruskih napadov z droni v sosednji Ukrajini dvignila bojna letala. Tudi Romunija je poročala o ponovnem opažanju drona ob meji z Ukrajino, zaradi česar sta državi v stanju pripravljenosti. Hkrati se na Poljskem, ob meji z Rusijo, vse več ljudi vključuje v vojaške programe, motivirani s strahom pred napadom in željo po obrambi države. Mati je dejala, da želi biti pripravljena za boj za svojega otroka.
Ruski predsednik Vladimir Putin je izdal ostro opozorilo, da bi uporaba ameriških raket Tomahawk s strani Ukrajine za napad na rusko ozemlje izzvala "neverjeten" odziv. Putin je dejal, da bi ukrajinski napadi z raketami Tomahawk povzročili "ogromen" odgovor. Poleg tega je Putin zavrnil nove sankcije, ki so jih uvedle ZDA proti dvema ruskima naftnima družbama.
Pričakuje se, da bo vrnitev talcev iz Gaze, ki jih je zajel Hamas po napadu 7. oktobra, zgodovinski dogodek. Hamas naj bi začel predajo še zadnjih živečih talcev, v zameno pa naj bi Izrael izpustil več sto palestinskih zapornikov. Medtem je Donald Trump izjavil, da je vojne v Gazi konec. Palestinske skupine so zavrnile vsakršno tuje posredovanje pri upravljanju Gaze.
Iranski predsednik je v Združenih narodih ponovno zatrdil, da Iran nikoli ni nameraval in nikoli ne bo izdelal jedrskega orožja. Kljub temu poročila kažejo, da Iran hitro obnavlja proizvodne obrate za rakete, ki jih je Izrael napadel junija. Iranska državna televizija je objavila dokumente, ki naj bi bili povezani z izraelskim jedrskim programom, kar Izrael uradno ne potrjuje ne zanika.
Nemški obrambni koncern Rheinmetall je v severozahodni Nemčiji odprl novo tovarno streliva, ki naj bi bila največja v Evropi. Tovarna bo utrdila položaj Rheinmetalla kot največjega proizvajalca streliva kalibra 155 milimetrov v zahodnem svetu. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je ob odprtju izjavil, da bo imela Nemčija kot največje gospodarstvo v regiji, ključno vlogo pri militarizaciji Evrope.
Dve ruski vojaški letali, Su-30 in tanker Il-78, sta vdrli v litovski zračni prostor iz smeri Kaliningrada. Vdor je trajal 18 sekund, kar je sprožilo alarm v Natu in dvig partnerskih lovcev. Litovska vojska je potrdila incident, ki se je zgodil okoli 17. ure po poljskem času.
Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil diplomatska prizadevanja z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. To se je zgodilo sočasno z objavo domnevnega seznama za usmrtitev, ki ga je izdalo Ministrstvo za pravosodje in vsebuje imena voditeljev kartelov. Venezuela je ZDA obvestila o teroristični zaroti proti ameriški ambasadi v Caracasu. Obstajajo tudi ameriški vojaški načrti za zavzetje pristanišč in letališč v Venezueli. Maduro si prizadeva za posredovanje Vatikana v pogajanjih za mir.
Slovaška bo Ukrajini dobavila razminirnike Božena kot del humanitarne pomoči, kar je poudaril obrambni minister Robert Kaliňák. Madžarska je Ukrajini namenila 106 milijard forintov humanitarne pomoči. Švedska vlada je pohvalila pomoč Ukrajini, hkrati pa kritizirala švedske aktiviste v Gazi, ki niso upoštevali priporočil zunanjega ministrstva glede potovanj.
Poljska je zaradi nevarnosti ruskih dronov, ki delujejo nad Ukrajino blizu poljske meje, zaprla zračni prostor nad letališčem v Lublinu in začela preventivne letalske operacije svojih in zavezniških zračnih sil na vzhodu države. Premier Donald Tusk je novico objavil na družbenem omrežju X. Poleg tega je bil izdan alarm RCB za več okrožij v lublinskem vojvodstvu.
Ruski diplomat je izjavil, da se Rusija strinja, da mora prihodnji mirovni sporazum za Ukrajino zagotoviti varnostna jamstva Kijevu, vendar Moskva potrebuje tudi verodostojna varnostna jamstva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa opozarja na zgodovinske napake glede varnostnih jamstev in obljub, ki jih je Rusija že kršila. Te izjave prihajajo v času, ko se v ZDA odvija vrhunsko srečanje.
Guverner Teksasa, Greg Abbott, je potrdil, da se bodo pripadniki teksaške nacionalne garde, ki so bili oktobra napoteni v Illinois za podporo zvezni operaciji zaostritve nadzora nad priseljevanjem 'Midway Blitz', vrnili v Teksas pred zahvalnim dnem.
Pentagon je potrdil, da je letalo z ministrom za vojno Petom Hegsethom na krovu zaradi razpoke na vetrobranskem steklu neplanirano pristalo v Združenem kraljestvu. Letalo se je vračalo s srečanja obrambnih ministrov zveze NATO.
V Washingtonu, D.C., se je nasilni kriminal zmanjšal za skoraj polovico, odkar je predsednik Donald Trump v mestu namestil zvezne vojake in organe pregona. Hkrati je Trump izrazil željo po preimenovanju ameriškega obrambnega ministrstva v Ministrstvo za vojno, kar je bila prvotna oznaka do leta 1947. Trump je dejal, da mu sedanje ime ni všeč.
Članki poročajo o obsodbah domnevne imperialistične agresije ZDA proti Venezueli. Različne levičarske in protikapitalistične organizacije so izvedle proteste in objavile izjave, v katerih obsojajo vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju kot grožnjo intervencije. Izpostavljajo vlogo Donalda Trumpa in opozarjajo na zgodovino ameriškega imperializma v Latinski Ameriki. Članki poudarjajo solidarnost z venezuelskimi delavci in zatiranimi sektorji proti ameriškemu imperializmu.
Trumpova administracija je zahtevala od prizivnega sodišča, da odpravi odločitev, ki je blokirala predsednika Trumpa pri odpustitvi guvernerke Federal Reserve Lise Cook. Medtem je varnostna kršitev v Trump National Golf Clubu v Virginiji sprožila zaskrbljenost, ko je član kluba avgusta prinesel napolnjeno pištolo Glock na posestvo, kjer je bil prisoten Trump.
Po nedavnem iransko-izraelskem konfliktu se geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu zaostrujejo. Iran je objavil, da je v provinci Sistan-Baluchistan likvidiral "teroristično" skupino, povezano z Izraelom, kar kaže na naraščajočo vojno v senci med državama. Medtem se pojavljajo vprašanja o strateški usmerjenosti Irana znotraj organizacij, kot je BRICS, in ali ta zavezništva dejansko prispevajo k enotni fronti ali pa vodijo v slepo ulico.
Donald Trump je omalovaževal vdor drona v Poljsko in predlagal, da je šlo verjetno za napako, kar je razjezilo zaveznike v Natu. Trdil je, da se mu 'potrpljenje s Putinom izteka'. Rusija je zavrnila obtožbe, da je ciljala na Poljsko. Zaradi ukrajinske grožnje z droni in strahu pred razširitvijo ruskih sankcij so cene nafte poskočile. Nato je sprožil operacijo 'Eastern Sentry'.
Analitiki razpravljajo o tem, katere zahodne varnostne garancije bi bile sprejemljive za Putina v zvezi z Ukrajino. Ena od možnosti je, da Rusija ne bi nasprotovala nadaljnji podpori Nata Ukrajini v primeru novega konflikta. Medtem pa je predsednik Trump na srečanju s Putinom izrazil, da je treba doseči trajen mir v Ukrajini, ki vključuje pogoje, dogovorjene okoli leta 1990, kot sta nevtralnost Ukrajine in preprečevanje širitve Nata na vzhod.
Združene države Amerike pošiljajo dodatne vojaške ladje v Karibsko morje, da bi okrepile boj proti narkokartelom. Predsednik Trump je napotil križarko z vodenimi izstrelki USS Erie in jedrsko podmornico USS Newport News. Hkrati je Venezuela, pod vodstvom Nicolása Madura, napotila 15.000 vojakov in policistov na mejo s Kolumbijo, medtem ko se ameriške vojaške ladje približujejo južni Ameriki. To povečuje napetosti v regiji, kjer ZDA že imajo veliko vojaško prisotnost.
General Kukuła je potrdil, da je bil poljski zračni prostor kršen in da so aktivirali dodatne sredstva za obrambo, vključno z letalom F-35. Prokuratura je sporočila, da je pomemben dokaz v preiskavi nesreče F-16 kamera majorja Krakowiana. Robert Biedroń se je opravičil za sporno objavo na družbenih omrežjih v zvezi z obiskom Nawrockega v ZDA.
Donald Trump je pozval k kazenskemu pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina zaradi neutemeljenih trditev. Senator Warren je trdil, da Trump z "morilci" koplje umazanijo o članih Federal Reserve. Trump je zatrdil, da ima neomejeno moč, vključno s pošiljanjem vojske v katero koli državo. Poleg tega je Trump odpustil guvernerko Federal Reserve Liso Cook po obtožbah o goljufiji pri hipotekah. Guverner, ki sicer ne mara Trumpa, je opozoril na neresnične trditve demokratov, da kriminal ne obstaja.
Po poročilih več virov, vključno s Fox News in InfoWars, je Donald Trump poslal pripadnike Nacionalne garde v 19 zveznih držav za boj proti kriminalu, ilegalnim migrantom in brezdomstvu v mestih, ki jih vodijo demokrati. Trumpova poteza je bila opisana kot "avtoritarna prevzem oblasti", pri čemer naj bi šlo za odgovor na domnevne neuspehe demokratskih voditeljev pri zagotavljanju varnosti. Medtem pa je odvetnica Alina Habba trdila, da je tarča političnega pregona zaradi aretacije demokratske kongresnice, kar je sprožilo kritike o njeni usposobljenosti.
ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.
Ruski finančni nadzorni organ Rosfinmonitoring je nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurieva dodal na seznam "ekstremistov in teroristov". S tem se je seznam, ki vključuje več kot 19.000 posameznikov in 800 pravnih oseb, po začetku vojne v Ukrajini močno povečal. Kasjanov je bil premier v prvih štirih letih vladanja Vladimirja Putina. Poleg tega so ruske oblasti preprečile poskus atentata na sekretarja ruskega sveta za varnost Sergeja Šojguja, ki so ga načrtovale ukrajinske obveščevalne službe. Atentat naj bi se zgodil med Šojgujevim obiskom grobov njegovih sorodnikov na moskovskem pokopališču Trojekurovskoe.
Uslužbenec avstrijske Direkcije za državno varnost in obveščevalne službe (DSN) je osumljen posredovanja tajnih informacij islamistični Muslimanski bratovščini. Po internih preiskavah so ga nadzirali, razkrili in suspendirali. Grozi mu obtožnica zaradi obveščevalne dejavnosti. Primer preiskujejo, saj naj bi uslužbenec radikalni organizaciji posredoval občutljive podatke in interne informacije.
Rusija uvaja nove varnostne ukrepe zaradi vse pogostejših ukrajinskih napadov z droni in sabotaž. Ukrajinski predsednik Zelenski poroča o ruskem nočnem napadu z več kot 470 droni in 48 raketami, ki je zahteval devet življenj. Zelenski poudarja, da je pritisk na Rusijo še vedno nezadosten in poziva k učinkovitejšim sankcijam in pomoči Ukrajini.
Nekdanji britanski obrambni minister poziva k vojni z Rusijo, kar poudarja zaostrene napetosti. Medtem pa Alastair Crooke analizira prenos odgovornosti ZDA za vojno v Ukrajini na evropske države, kar naj bi se začelo s strani Trumpove administracije. Evropska unija se posveča iskanju načinov za nadaljevanje vojne v Ukrajini proti Rusiji.
Na vzhodu Poljske je eksplozija uničila železniško progo med Varšavo in Lublinom. Poljski premier Donald Tusk je dogodek označil za sabotažo. Preiskavo incidenta vodi tožilstvo. Tusk je že v nedeljo sporočil, da v incidentu ni bil nihče poškodovan.
Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.
Indija je ustavila uvoz ruske nafte. Donald Trump je izjavil, da ZDA razmišljajo o pošiljanju dalekometnih raket Tomahawk Ukrajini. Ruska FSB je obtožila Združeno kraljestvo in Ukrajino načrtovanja sabotaž ruskega plinovoda Turkish Stream. Rusija ne priznava več dejanj vojne.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena EU in Natu ponuditi garancije o nenapadanju. Lavrov je poudaril, da Rusija nikoli ni imela namena napasti katere koli države članice Nata ali EU. Izjava je bila podana na varnostni konferenci, kjer je bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, kar nakazuje na morebitno spremembo v ruski retoriki glede evropske varnosti, čeprav ruska vojna v Ukrajini še naprej ogroža evropsko varnost.
Po ruskem napadu na Ukrajino je Poljska skupaj z drugimi državami NATO dvignila bojna letala. Zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prostora sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Poveljstvo operacijskih sil je sporočilo, da v zračnem prostoru deluje poljsko in zavezniško letalstvo, pri čemer gre za preventivne ukrepe.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj konča vojno v Ukrajini in se vzdrži testiranja jedrskih raket. Trump je poudaril, da ima ZDA jedrsko podmornico nameščeno ob ruski obali. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je možnost srečanja med Putinom in Trumpom v Budimpešti odvisna od ZDA.
Ukrajinske posebne službe, v sodelovanju z britansko obveščevalno službo, izvajajo napade z droni iz mednarodnih voda na ruske rafinerije nafte. Medtem je Rusija opozorila Združene države Amerike, da bodo nosile posledice, če bodo Ukrajini dobavile križarske rakete dolgega dosega Tomahawk.
Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.
Ukrajinska vojska je sporočila, da je zadela eno glavnih ruskih tovarn, ki proizvaja eksplozive za različna streliva za rusko vojsko, ter naftni terminal na zasedenem Krimu, ki oskrbuje moskovska vojna prizadevanja. Ukrajina je poleti začela intenzivno kampanjo napadov na ruske rafinerije in naftno infrastrukturo, da bi vplivala na rusko gospodarstvo. Rusija se sooča s pomanjkanjem, njena proizvodna zmogljivost bencina in dizla pa je upadla.
Federalni uradniki so sporočili, da je 31-letni Akhror Bozorov, iskani terorist iz Uzbekistana, februarja 2023 nezakonito vstopil v ZDA. Bidenova administracija ga je izpustila, kasneje pa je v Pensilvaniji pridobil delovno dovoljenje in vozniško dovoljenje za komercialni tovornjak. Bozorova so aretirali v Kansasu, ko je delal kot voznik tovornjaka. Pomočnica sekretarja DHS Tricia McLaughlin je obsodila zaporedje dogodkov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v London na srečanje "Koalicije voljnih", ki jo vodita Velika Britanija in Francija. Cilj srečanja je zagotoviti dolgoročne varnostne garancije za Ukrajino. Istočasno je Velika Britanija pozvala zaveznike, da dosežejo dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za okrepitev pogajalske pozicije Ukrajine v prihodnjih mirovnih pogovorih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala memorandum o soglasju za nakup letal, sistemov zračne obrambe in dronov. Francija naj bi Ukrajini dobavila približno 100 lovskih letal Rafale v vrednosti več kot deset milijard evrov. Medtem se je Zelenski znašel v korupcijski aferi, vredni 100 milijonov dolarjev, v katero so vpleteni vladni uradniki, povezani z njim. Afera vključuje domnevno poneverbo državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom.
Donald Trump je potrdil, da se bo v petek v Beli hiši sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovarjala naj bi se tudi o morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Ukrajinska delegacija je že na poti v ZDA.
Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija uspešno testirala jedrski supertorpedo Poseidon, avtonomno podvodno plovilo, ki naj bi bilo sposobno sprožiti radioaktivne valove in uničiti obalna mesta. Podrobnosti o orožju so javno malo znane, vendar naj bi šlo za avtonomno plovilo z jedrskim pogonom.
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je sabotažo na železniški progi, po kateri se prevaža tudi orožje za Ukrajino, označil za akt državnega terorizma. Napovedal je, da odgovor ne bo zgolj diplomatski, in omenil rusko vojaško obveščevalno službo GRU.
Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.
Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.
Po navedbah ruskega zunanjega obveščevalnega službe (SVR) se Francija pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravlja na vojaško posredovanje v Ukrajini. Francoske enote naj bi bile nameščene na poljsko-ukrajinski meji, pri čemer naj bi francoski generalštab načrtoval napotitev do 2.000 vojakov, vključno s pripadniki tujske legije, v osrednjo Ukrajino.
Ruska protizračna obramba naj bi nad okupiranim Krimom sestrelila svoje lastno vojaško letalo Su-30SM, medtem ko je poskušala uničiti ukrajinske drone. Ukrajinsko mornariško poveljstvo je poročalo, da se ruska vojska proti ukrajinskim dronom bori tudi z drugimi brezpilotnimi letali. V Rusiji je vojaško sodišče obsodilo 15 ukrajinskih borcev bataljona Aidar na zaporne kazni od 15 do 21 let zaradi sodelovanja v teroristični organizaciji.
Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.
Narodna centrala proti organiziranemu kriminalu (NCOZ) se pripravlja na morebitno povečanje nasilne kriminalitete na Češkem po koncu ukrajinsko-ruskega konflikta in prihodu moških iz bojišč. Policija spremlja tudi pojav ropov bankomatov v Nemčiji in Avstriji, ki jih izvajajo balkanske tolpe, in se boji, da bi se ta trend lahko razširil na Češko po uvedbi evra.
Po poročanju časopisa Wyborcza, se je ruska obveščevalna služba (GRU) pripravljala na izvedbo napadov v državah kot so Poljska, Litva in Nemčija. Pri tem naj bi uporabili drone, na katere bi namestili eksploziv, skrit v pločevinkah koruze. Poljske oblasti so že aretirale kurirja, ki je bil vpleten v prevoz teh nevarnih predmetov, in odkrile skrivališča s pločevinkami.
Vladimir Putin se je na mednarodnem forumu Valdai ironično odzval na vprašanja o ruskih dronih v Evropi, rekoč, da se ljudje zdaj zabavajo z droni namesto z NLP-ji. Medtem je Ukrajino prizadel obsežen napad z droni, pri čemer je bilo izstreljenih več kot 50 raket in približno 500 napadalnih dronov. Pri tem je bil ogrožen tudi vlak s 110 italijanskimi državljani v bližini Lvova. Poljska je zaradi preventivnih ukrepov dvignila svoja letala.
Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da Velika Britanija načrtuje provokacijo, v kateri naj bi sabotažna skupina, sestavljena iz Rusov, ki se borijo na strani Ukrajine, napadla vojaško ali civilno ladjo. Po navedbah SVR naj bi te osebe nato označili za "zlonamerne agente Kremlja". Poleg tega RT poroča, da je Velika Britanija "besna" zaradi neuspeha svoje strategije proti Rusiji in pripravlja novo provokacijo kot odgovor na ruske bojne uspehe.
Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.
Teksaški guverner Greg Abbott je Muslimansko bratovščino in Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) označil za tuji teroristični organizaciji in transnacionalni kriminalni organizaciji. Ta poteza omogoča poostrene izvršilne ukrepe proti organizacijama in njunim podružnicam v Teksasu.
Novo poročilo in knjiga razkrivata podrobnosti o poskusu atentata na bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poročilo naj bi razkrilo prikrite informacije o atentatorju, medtem ko knjiga opisuje Trumpovo reakcijo v bolnišnici po streljanju.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala izjavo o nameri, ki predvideva nakup 100 francoskih bojnih letal Rafale F4. Zelenski je nakup označil za "zgodovinski" korak pri izgradnji ukrajinske vojske. Francija je doslej Ukrajini dobavila le omejeno število zastarelih letal Mirage. Dogovor, ki se razteza na deset let, je bil sklenjen v času korupcijske afere v Ukrajini in možnega padca Pokrovska.
Donald Trump je dejal, da je blizu odločitvi o pošiljanju raket Tomahawk Ukrajini, čeprav je sprva zavračal prošnje za to orožje. Poudaril je, da ne želi nadaljnje eskalacije. Rusija je medtem opozorila pred dobavo raket, saj bi lahko prišlo do zaostritve razmer. Ta poteza bi lahko pomenila korak bližje tretji svetovni vojni, saj bi rakete omogočile napade globoko v rusko ozemlje, celo do Moskve.
Kremelj je sporočil, da bo Rusija prekinila prepoved jedrskih poskusov le, če bodo to storile najprej ZDA. To so povedali po tem, ko je Donald Trump nakazal, da bi lahko ZDA ponovno začele jedrske poskuse. Vladimir Putin je medtem napovedal uspešne teste dveh naprednih jedrskih sistemov, Burevestnik, ki ga poganja jedrski reaktor in Poseidon.
Hrvaška in Ukrajina sta v Kijevu podpisali pismo o nameri za skupno proizvodnjo orožja, kot je sporočilo hrvaško obrambno ministrstvo. Hkrati pa je hrvaški sabor ponovno uvedel obvezno služenje vojaškega roka, kar naj bi bil korak k jačanju obrambne sposobnosti države in priprava na geopolitične izzive.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je Nato dovolj močan, da ne sestreljuje ruskih letal, razen če predstavljajo neposredno grožnjo. Na srečanju v Sloveniji je tudi napovedal nove ukrepe za obrambo pred droni, vključno z novimi sistemi, vajami in skupnimi nabavami. Rutte je ob tem pozval k umiritvi strahov glede ruskih zmogljivosti in opozoril Kitajsko glede Tajvana.
V Kopenhagnu poteka srečanje voditeljev držav Evropske unije in drugih evropskih držav, kjer razpravljajo o varnostni situaciji v Evropi, s posebnim poudarkom na Ukrajini. Češko republiko je zastopal nekdo drug namesto premierja Fiale zaradi volitev. V Moldaviji so pro-evropske stranke zmagale na parlamentarnih volitvah, kampanjo pa so zaznamovali vplivi tujih držav, vključno z Rusijo in Evropsko unijo.
Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo domnevni napad z dronom na elektrarno Shatura v Moskovski oblasti. Elektrarna ima ključno vlogo pri oskrbi Moskve z energijo. Visegrád 24 poroča, da so elektrarno napadli samomorilski droni dolgega dosega.
Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.
Poljska je zaradi operacij vojaškega letalstva, ki so se začele po ruskih napadih na območja v Ukrajini, zaprla letališči v Radomu in Lublinu. Agencija za navigacijske službe je potrdila zaprtje letališč.
Ruska služba FSB obtožuje britanski MI6 načrtovanja terorističnih dejanj in ukrajinskih sabotaž v Rusiji. Slovaški politik Fico je ponovno podprl Putina, medtem ko liberalci kritizirajo blokiranje protiruskih sankcij, ki ciljajo na ruski utekočinjeni zemeljski plin in ropno infrastrukturo. Sirski predsednik si želi redefinirati odnose med Sirijo in Rusijo ob prvem obisku v Moskvi, kjer so razpravljali tudi o ruskih vojaških bazah v Siriji. V Rusiji se medtem neonacistične skupine pripravljajo na morebitno državljansko vojno po Putinu.
ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.
Rusija je z odobritvijo Vladimirja Putina v vojno v Ukrajini rekrutirala več kot 180.000 zapornikov, vključno z morilci in posiljevalci. Zaradi možnosti dobave raket Tomahawk Ukrajini, naj bi se Rusija že pripravljala na odgovor, ki bo vključeval jedrsko orožje. Paul Craig Roberts ocenjuje, da se bo konflikt med Zahodom in Rusijo reševal z vojno, ki bi lahko ušla izpod nadzora.
Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.
Ministri za obrambo držav članic Nata so se sestali v Bruslju, da bi razpravljali o povečanju izdatkov za obrambo in nadaljnji podpori Ukrajini. Srečanje je potekalo v luči nedavnih ruskih vdorov v evropski zračni prostor, o katerih so ministri prav tako razpravljali. Generalni sekretar Nata je poudaril pomen enotnosti in solidarnosti znotraj zavezništva.
Strokovnjak za nacionalno varnost Robert Greenway napoveduje možno dodatno zaostrovanje napetosti med Rusijo in Natom. Po njegovih besedah bi Rusija lahko uporabila drone ali vdrla v zračni prostor držav članic Nata z letali s posadko, vključno z območjem energetskih platform v Baltskem morju. Medtem je ameriško vohunsko letalo RC-135U "Combat Sent" izvajalo izvidništvo v bližini ruske enklave Kaliningrad, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti in vdorov dronov.
Nemška vlada načrtuje obsežno povečanje Bundeswehra na 460.000 vojakov, kar bi pomenilo kršitev ključne obveznosti iz pogodbe "Dva plus štiri", ki je zagotovila ponovno združitev Nemčije.
Glede na indeks Global Guardian Terror Index 2026 so države v Afriki, Aziji ter nekatere v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu močno prizadete zaradi terorističnih dejanj. Kljub temu je po podatkih Statiste visoka stopnja ogroženosti zaradi terorizma tudi v večjih gospodarstvih v Evropi. Nestabilne države, kot so Sudan, Mali, Somalija in Demokratična republika Kongo, so bile skupaj z državami kot so Sirija, Afganistan in Pakistan, ocenjene kot izjemno prizadete.
Hamas je branil javne usmrtitve Palestincev, kar je sprožilo mednarodno obsodbo in ogrozilo mirovna pogajanja z Izraelom. Skupina Hamas in Islamski džihad zavračata razorožitev, s čimer kljubujeta načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Victor Hanson ocenjuje, da sta administraciji Bidna in Obame na Bližnjem vzhodu spodleteli, saj naj bi sprejemali nasprotne ukrepe od Trumpovih, ki so pripeljali do prekinitve ognja. Švedski vir poroča, da je Trumpov mirovni sporazum spodletel, Hamas pa prevzema nadzor in usmrčuje nasprotnike.
Podcast Duran je kritičen do Rusije in njenega vodstva, češ da preveč prenaša domnevne prevare Trumpove administracije. Medtem naj bi kralj Charles imel ključno vlogo pri spreminjanju stališča nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vojne v Ukrajini, poroča britanski The Telegraph, ki se sklicuje na izjave Andrija Jermaka, vodje ukrajinskega predsedniškega urada.
Poljski premier Donald Tusk zavrača izročitev ukrajinskega državljana Vladimirja Z., ki je osumljen terorističnega napada na plinovod Severni tok, Nemčiji, kljub evropskemu nalogu za prijetje. Tusk je dejal, da to ni v interesu Poljske. Visoki varnostni uradnik je poleg tega zahteval ustavitev nemške preiskave o sabotaži plinovoda Severni tok.
Donald Trump je prispel v Izrael, kjer se bo srečal z osvobojenimi talci, nagovoril Kneset in se udeležil vrha o Gazi v Šarm el Šejku v Egiptu. Medtem je izraelski veleposlanik v Bolgariji sporočil, da je med ubitimi talci, katerih posmrtne ostanke Izrael pričakuje, tudi bolgarsko-izraelski državljan Sahar Baruh.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je sporazum IAEA s Kairom razglasil za ničnega, pri čemer se je skliceval na evropske "hitre" sankcije in izraelske zračne napade, ki jih podpirajo ZDA. Hkrati se povečujejo skrbi, da bi Izrael lahko napadel Iran pred ZDA. Opazovalci spremljajo podobne znake kot pred 12-dnevno vojno med državama, kar povečuje strah pred morebitnim novim konfliktom.
Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.
Palestinske odporniške organizacije so se strinjale s Hamasovo stališče glede Trumpovega načrta. Izraelska vojska nadaljuje z genocidnim vojskovanjem v Gazi, kjer naj bi izvedla masaker v soseski Tuffah. Donald Trump je objavil, da se Izrael in Hamas približujeta koncu "3000 let stare katastrofe" pred srečanjem v Egiptu. Marin Miletić je potegnil vzporednico med dejanji Hamasa in potencialnimi dejanji sosedov proti Hrvaški, kar je izzvalo burne odzive.
Po 738 dneh v ujetništvu Hamasa v Gazi so bili vsi preživeli talci izpuščeni, kar je ključni del mirovnega načrta. Dogodek pomeni zaključek dolgega obdobja negotovosti in trpljenja za družine in prijatelje talcev.
Evropski poslanec Danilo Della Valle je med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu pozval Ursulo Von Der Leyen, naj pošlje svoje otroke v vojno. Medtem NATO razmišlja o oboroženem odgovoru na ruske provokacije in hibridno vojno v vzhodni Evropi. Rusija obtožuje Moldavijo, da postaja dobaviteljska baza za Kijev, ukrajinski predsednik Zelensky pa je preložil regionalne volitve, kar opozicija označuje za avtoritarnost. Razprava poteka tudi o vlogi Nizozemske in Belgije pri omejevanju Rusije, medtem ko Gábor Stier intervjuva Vladimirja Putina o vizijah preoblikovanja sveta.
Administracija predsednika Trumpa je Vrhovnemu sodišču ZDA sporočila, da želi napotiti enote Nacionalne garde v območje Chicaga, deloma zaradi domnevnega neuspešnega odziva lokalne policije na proteste. Trump je tudi zagrozil z napotitvijo dodatnih enot v ameriška mesta, pri čemer je dejal, da bodo morda potrebovali 'več kot le Nacionalno gardo'.
Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.
Po srečanju med Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom v ZDA ostaja vprašanje o dobavi preciznih raket Tomahawk Ukrajini odprto. Trump ni dal jasne zaveze, niti ni prošnje zavrnil. Grški mediji poročajo, da sta oba voditelja po srečanju poslala ločena sporočila, pri čemer je Trump poudaril, da je čas za prekinitev spopadov in dosego dogovora, medtem ko ZDA ne želijo stopnjevanja konflikta.
Po poročanju FOX News je Donald Trump posvaril Vladimirja Putina po ruskih testiranjih novih raket. Trump je poudaril, da imajo ZDA jedrsko podmornico, stacionirano blizu ruske obale. Ruski mediji so medtem poročali o uspešnem testiranju jedrske križarne rakete Burevestnik z neomejenim dosegom, kar naj bi bil odgovor na grožnje s strani ZDA.
Ruska Federalna služba za varnost (FSB) je preprečila teroristične napade na judovske verske objekte v Krasnojarsku in Pjatigorsku. Aretirani so bili domnevni člani mednarodne teroristične organizacije, ki so načrtovali napade z namenom sprožitve medetničnih napetosti. Po navedbah FSB so osumljenci priznali, da so delovali pod krinko podpore Palestini.
Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.
Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.
V ZDA podpredsednik J.D. Vance ocenjuje, da bosta Rusija in Ukrajina sčasoma rešili konflikt, čeprav trenutno nista pripravljeni na mirovni sporazum. Medtem pa je v Madagaskarju potekal vojaški udar, kjer je polkovnik Michael Andrianiirina po begu predsednika prevzel oblast.
Velika Britanija je Rusijo opozorila po odkritju ruske vohunske ladje Yantar v bližini britanskih voda severno od Škotske. Britanski obrambni minister John Healey je dejal, da je plovilo z laserji poskušalo oslepiti pilote Kraljevih zračnih sil, ki so jo nadzorovali, in dodal, da je Velika Britanija pripravljena ukrepati proti vsakršnim vdorom v njeno ozemlje.
Predsednik nemške obveščevalne službe BND Martin Jäger opozarja na morebitno zaostritev konflikta z Rusijo in poudarja, da smo že v 'ognju'. Medtem pa sta Rusija in Belorusija napovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki naj bi bile koristne za ljudi v Donbasu in jugozahodni Rusiji. Beloruski predsednik Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu predlagal projekt civilne uporabe jedrske energije z visoko gospodarsko učinkovitostjo.
Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.
Državni sekretar Igor Melicher je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi bila Ukrajina pod ruskim vplivom, kar je sprožilo kritike opozicije. Hkrati je ukrajinska vojska poročala o uničenju ruskega helikopterja Ka-27 in radarskih sistemov na Krimu.
Trumpova administracija naj bi prvič odobrila dobavo obveščevalnih podatkov Ukrajini za napade na rusko energetsko infrastrukturo. Poleg tega naj bi razmišljali o dobavi raket Tomahawk in Barracuda. Poročali so tudi, da si Ukrajina želi stopnjevati napetosti med Natom in Rusijo. Razširjajo se tudi mnenja o konfliktu v Ukrajini, medtem ko Rusija menda izgublja potrpljenje s Putinom. Razpravljali so o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, in o strategijah Kremlja v primerjavi s politikami Evrope in ZDA.
V člankih je bilo izpostavljeno, da je Forum o varnosti v Varšavi pozival k vojni in atentatom. Razkrito je bilo tudi nestrinjanje voditelja oddaje na italijanski televiziji RAI z aktivisti Flotile Global Sumud. Poudarjeno je bilo, da Evropo ogrožajo zunanji in notranji sovražniki, pri čemer raziskovalci napovedujejo vojno z Rusijo v prihodnjih letih, medtem ko se spopadajo z naraščajočo mladinsko kriminaliteto.
Samomorilski napad pred visokim sodiščem v Islamabadu je zahteval najmanj 12 življenj in ranil več kot 20 ljudi. Napad se je zgodil na parkirišču sodnega kompleksa, ki je varovano območje. Pakistan je za napad hitro obtožil talibane, kasneje pa tudi Indijo in Afganistan. Napadalec naj ne bi uspel vstopiti v okrožno sodišče, kar je preprečilo še večjo tragedijo.
Trumpova administracija je priznala, da je razmišljala o uporabi aktivne vojske za izvajanje imigracijskih zakonov. Stewart Rhodes, ustanovitelj skupine Oath Keepers, ki je bil obsojen zaradi upora, pa poziva Donalda Trumpa, naj oblikuje zasebno milico, ki bi delovala pod njegovim poveljstvom. Medtem pa ZDA nadaljujejo z napadi na tihotapske ladje v Južni Ameriki, kar povzroča kritike glede zunanjepolitičnih motenj.
Po dolgih pogajanjih so se vsi živi izraelski talci vrnili domov. V zameno je Izrael izpustil več sto palestinskih zapornikov. Predsednik ZDA Donald Trump je ob tej priložnosti nagovoril izraelski Kneset in izrazil zadovoljstvo ob doseženem dogovoru.
Madžarski evropski komisar Olivér Várhelyi je zanikal vpletenost v domnevno madžarsko vohunjenje proti evropskim institucijam. Po poročanju G4Media.ro naj bi madžarska vlada izvajala pritisk nanj in na druge madžarske državljane, zaposlene v evropskih institucijah, za vohunske dejavnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je o teh sumih pogovarjala z Várhelyijem, ki ji je zagotovil, da ni vpleten.
Microsoft bo 14. oktobra 2025 prenehal s podporo za operacijski sistem Windows 10, kar uporabnike postavlja pred več možnosti. Uporabniki, katerih računalniki niso združljivi z novejšimi različicami, se bodo morali odločiti med plačljivimi posodobitvami, zamenjavo sistema ali sprejetjem povečanih kibernetskih tveganj. Alternativa je prehod na operacijski sistem Linux, kar je po mnenju nekaterih strokovnjakov smiselna rešitev.
Dunajski raziskovalci so izkoristili varnostno ranljivost v aplikaciji WhatsApp in pridobili metatpodatke o 3,5 milijarde uporabniških računov po vsem svetu. Dostopali so do profilnih slik in podatkov o napravah, kar predstavlja največji dosedanji iztek podatkov.
Washington je dolgo domneval, da kitajske naložbe tečejo predvsem v države v razvoju, ki potrebujejo denar za infrastrukturo. Vendar se zdaj izkazuje, da je finančni doseg Pekinga segal precej globlje v bogate države, kot so politiki sprva mislili. Leta 2016 je novinar Jeff Stein prejel nenavadno informacijo: Wright USA, majhna zavarovalnica, specializirana za kritje odgovornosti za osebje FBI in Cie, je bila tiho prevzeta.
Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.
Donald Trump je na Fox News napovedal, da naj bi bili talci, ki jih Hamas drži od 7. oktobra 2023, tako živi kot mrtvi, izpuščeni do ponedeljka. Hkrati so voditelji EU pozdravili sporazum o prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu, ki ga je predlagal Trump.
Kitajska pospešeno širi svoj tajni kompleks za jedrske poskuse v zahodni puščavi, medtem ko Donald Trump nakazuje, da bi Združene države Amerike lahko po več kot treh desetletjih ponovno začele testirati jedrsko orožje. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da je zaradi testnih programov drugih držav ukazal obrambnemu ministrstvu, naj začne testirati ameriško jedrsko orožje na enakem temelju. ZDA so jedrske poskuse ustavile leta 1992, redno pa preizkušajo "dostavna vozila", rakete, ki bi lahko prenesle jedrsko orožje do cilja.
Generalni sekretar NATO Mark Rutte je poudaril vojaško premoč zveze NATO nad Rusijo, kljub temu pa se nadaljujejo prizadevanja za dodatno oboroževanje. Medtem strokovnjaki opozarjajo na možnost ruskega napada na NATO, pri čemer naj bi bil Estonija prva na udaru že leta 2028. Opozorila temeljijo na domnevnih težnjah Vladimirja Putina po obnovi Sovjetske zveze in prevzemu nadzora nad Evropo.