Študije kažejo, da je pandemija COVID-19 pustila subtilne, a merljive sledi na možganih, še posebej pri starejših odraslih, tudi pri tistih, ki se niso okužili z virusom. Stres, izolacija in negotovost so vplivali na zdravje možganov. Poleg tega so raziskave pokazale, da se je po pandemiji povečalo število motenj v delovanju črevesja in možganov, kot sta sindrom razdražljivega črevesja (IBS) in funkcionalna dispepsija. V Združenih državah Amerike se število okužb s COVID-19 sicer povečuje, vendar ostaja na nizki ravni. Porast okužb je opazen v zveznih državah ob Atlantiku, na jugovzhodu, jugu in na zahodni obali. V Michiganu je število okužb s COVID-19 prav tako nizko, a narašča.

Nemška podjetja se soočajo z zahtevo po vračilu finančne pomoči, ki so jo prejela med zaprtjem države leta 2020 zaradi pandemije COVID-19. Mnogi se temu upirajo. Medtem pa v Connecticutu pet let po začetku pandemije ugotavljajo, da se je ta trajno negativno vplivala na učinkovitost učencev v šolah, ki so morali preiti na učenje na daljavo.

Študija, objavljena v Salvadorju, je razkrila, da lahko okužba s COVID-19 povzroči spremembe v spermi miši, kar lahko poveča anksioznost pri potomcih. Raziskovalci so ugotovili, da potomci kažejo vedenjske in možganske razvojne spremembe, kar nakazuje na dolgotrajne učinke bolezni na prihodnje generacije.