Nedavni dogovor o carinah med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je povzročil precejšnje razhajanje v Evropi. Medtem ko nekateri, kot je europoslanka Valérie Hayer, opozarjajo, da bi dogovor lahko oslabil Evropsko unijo in njeno gospodarstvo, ga drugi, vključno z Bernardom Arnaultom, zagovarjajo kot dober sporazum v trenutnem kontekstu. Italijanski mediji medtem omenjajo 'sudamerikanizacijo' stare celine, kar kaže na negotovost tudi med tradicionalnimi zagovorniki evropske integracije.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli okvirni sporazum o znižanju dacarjev, ki naj bi znašali 15 %. Sporazum, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za zgodovinskega, med drugim predvideva vključitev avtomobilov in morda farmacevtskih izdelkov v nižje dacarje. V zameno naj bi EU vložila 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo in kupovala energijo ter oborožitev. V Italiji so sporazum sprejeli z mešanimi občutki, medtem ko je madžarski premier Viktor Orbán izrazil kritiko, češ da je EU v pogajanjih pokazala komercialno šibkost. V Italiji so se pojavili tudi kritični odzivi na račun von der Leyenove, ki naj bi se podredila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Bruselj je zagovarjal sporazum z Washingtonom o 15-odstotnih carinah na večino EU blaga, češ da je to bil najboljši možni dogovor, ki so ga lahko dosegli z Donaldom Trumpom. Kljub temu nekateri kritiki trdijo, da je Trump s tem sporazumom "vsili svojo voljo" Evropi, saj EU ni imela dovolj sredstev za učinkovit odpor. Podrobnosti sporazuma med ZDA in EU so še vedno nepopolne in se čakajo na objavo. Analitiki poudarjajo, da Evropa ni imela moči, da bi se uspešno uprla zahtevam Trumpove administracije.