Nedavni dogovor med ZDA in EU glede carin je preprečil takojšnjo krizo, vendar je sprožil močne odzive znotraj Evropske unije. Mnoge države članice in družbeni akterji menijo, da gre za neuravnotežen kompromis, ki predvsem koristi ZDA in obremenjuje nekatere evropske industrije. Euronews v dvominutnem videu pojasnjuje podrobnosti dogovora in analizira odzive, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je EU največji poraženec te trgovinske pogodbe.

Donald Trump je s svojimi trgovinskimi grožnjami, ki vključujejo carine, ustvaril napetosti med ZDA in njihovimi ključnimi trgovinskimi partnerji, vključno z Brazilijo, Kanado in Mehiko. Vsaka od teh držav se na Trumpove grožnje odziva na svoj način, od napovedanih sankcij do diplomatske tišine. Hkrati je dogovor med Donaldom Trumpom in Ursulo von der Leyen, ki je prekinil trgovinske napetosti med ZDA in Evropsko unijo, po mnenju ekonomista Françoisa Chimitsa, resno ogrozil verodostojnost Evropejcev pri obrambi lastnih interesov in utrdil neravnovesje v trgovini med obema stranema, ki obstaja od aprila.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.