Zvezno sodišče (BGH) v Nemčiji preiskuje primer tožbe za izselitev v Berlinu, kjer je najemnik pri oddajanju stanovanja v podnajem zahteval več kot dvakrat večjo najemnino, kot jo je plačeval sam. Za celotno obdobje podnajemanja ni imel dovoljenja lastnice stanovanja, niti ji ni odstopil dela zaslužka. Primer se nanaša na razmerje 962 evrov prejete najemnine v primerjavi s 460 evri plačane najemnine. Sodišče bo presojalo o zakonitosti ustvarjanja dobička z oddajanjem v podnajem na zaostrenem stanovanjskem trgu.

Vrhovno sodišče Avstrije (OGH) je 30. julija 2025 razsodilo, da so klavzule o varovanju vrednosti v dolgoročnih najemnih pogodbah načeloma dopustne. Sodišče je zavrnilo zahtevek najemnice za povračilo povišanih najemnin, ki se je sklicevala na zakon o varstvu potrošnikov. OGH je pojasnil, da so tipična trajna obligacijska razmerja, kot so najemne pogodbe, izvzeta iz dvomesečnega pravila v zakonu o varstvu potrošnikov, s čimer je zagotovljena pravna varnost za najemne pogodbe.

V Berlinu je bila najemodajalka v okrožju Friedrichshain-Kreuzberg kaznovana z globo v višini 26.000 evrov zaradi zaračunavanja oderuške najemnine, ki je presegala dovoljeno višino za 190 odstotkov. Poleg tega ji je bilo naloženo vračilo več kot 20.000 evrov preveč zaračunane najemnine najemniku. To je prvi pravnomočni primer kaznovanja zaradi oderuštva v tem okrožju in pomeni pomembno sporočilo, da se prekomerno visoke najemnine ne bodo tolerirale.