Nemška zvezna vlada je objavila statistične podatke o domnevnih zlorabah državljanskega denarja (Bürgergeld) v letu 2024. Kancler Olaf Scholz je zlorabe opisal kot "mafijske strukture socialne zlorabe", saj naj bi organizirane skupine izkoriščale šibke točke v sistemu. V člankih je omenjeno, da je bilo registriranih že več kot štiristo dvajset primerov zlorab, vendar se postavlja vprašanje, kako zanesljivi so ti podatki in kako obsežne so zlorabe v resnici.

Nemčijo pretresa burna razprava o pokojninski reformi in podaljšanju delovne dobe. Medtem ko ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije, Hendrik Wüst (CDU), predlaga veliko pokojninsko reformo in daljšo delovno dobo s pomočjo davčnih spodbud, je Mario Voigt (CDU), ministrski predsednik Turingije, odločno proti dvigu upokojitvene starosti. Voigt, ki nasprotuje tudi svoji strankarski kolegici in gospodarski ministrici Katherini Reiche, opozarja na "nove obremenilne razprave" in meni, da kasnejši vstop v pokoj ni upravičen ter je "nerealističen in nepravičen". Reiche sicer vztraja pri zahtevi po daljšem in večjem delu Nemcev.

Nemški mediji poročajo o naraščanju primerov organiziranega kriminala, ki izkorišča sistem državljanskih socialnih prejemkov (Bürgergeld). Čeprav merkur.de izpostavlja 420 primerov goljufij v sistemu s 5,5 milijona prejemnikov in problematizira pomanjkanje podatkov o finančni škodi, welt.de poudarja, da se je število primerov bandnih goljufij v enem letu podvojilo. Kriminalne združbe naj bi ljudi spravljale v navidezna delovna mesta, da bi prejele socialne prejemke, kar kaže na vsesplošno zlorabo sistema.