Med EU in ZDA je bil sklenjen trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na večino evropskih izdelkov, nekatere sektorje pa bodo izvzeti ali ostajajo v obravnavi. Nemška vlada je sporazum označila za "realističen" in ga podpira, medtem ko je Francija kritična, nekateri francoski uradniki pa dvomijo o njegovi vzajemnosti. Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je sporazum označil za "najboljšega možnega" v trenutnih okoliščinah.

Evropska unija in Združene države Amerike so po srečanju med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom na Škotskem dosegli dogovor o uvedbi 15-odstotnih carin na določene sektorje, vključno z avtomobili in mikročipi. Dogovor naj bi predstavljal velik uspeh in napredek v smeri "enotnosti in prijateljstva". Kljub temu se je nekdanja evropska poslanka Rosy Bindi v oddaji "In Onda" na televiziji La7 kritično odzvala na ukrepe, češ da je Evropa, tudi s pomočjo italijanske vlade in premierke Meloni, pokazala podrejenost. ZDA so se zavezale k naložbam čez Atlantik.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli okvirni sporazum o znižanju dacarjev, ki naj bi znašali 15 %. Sporazum, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za zgodovinskega, med drugim predvideva vključitev avtomobilov in morda farmacevtskih izdelkov v nižje dacarje. V zameno naj bi EU vložila 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo in kupovala energijo ter oborožitev. V Italiji so sporazum sprejeli z mešanimi občutki, medtem ko je madžarski premier Viktor Orbán izrazil kritiko, češ da je EU v pogajanjih pokazala komercialno šibkost. V Italiji so se pojavili tudi kritični odzivi na račun von der Leyenove, ki naj bi se podredila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.