Sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o carinah, podpisan 27. julija, je povzročil zaskrbljenost in ostro kritiko. François Bayrou je dogodek označil za "temen dan" in "podreditev", saj bi lahko evropska podjetja ob vstopu na ameriški trg soočila z 15-odstotnimi dajatvami. Posledično je evro v primerjavi z dolarjem zabeležil najmočnejši dnevni padec od maja, kar odraža negativen odziv trgov na pogoje, ki so jih ZDA postavile Evropi.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegle ključen trgovinski dogovor o carinah, ki pa kljub temu pušča številne nejasnosti, predvsem glede področja izjem in obljubljenih investicij. Francoski delodajalci so kritični do dogovora in izražajo zaskrbljenost glede nemoči Evrope, hkrati pa pozivajo k večji suverenosti in konkurenčnosti. Posebne skrbi se pojavljajo tudi glede vpliva na bretonska podjetja, ki letno izvažajo 700 milijonov evrov blaga na ameriški trg. Dogovor, ki je bil sklenjen v nedeljo, že zdaj povzroča zaskrbljenost v nekaterih sektorjih, kot so vinarstvo in žganjarstvo, kozmetika in jeklarstvo.