APDEJT.si

Nekdanji predsednik Črne gore Milo Đukanović je obtožil Agencijo za preprečevanje korupcije (ASK), da ga politično preganja. Njegove izjave sledijo odločitvi ASK, da ni prijavil ur v vrednosti več kot 200.000 evrov. Đukanović trdi, da gre za zlonamerno dejanje in ponarejanje dejstev, ter napoveduje kazensko prijavo proti odgovornim v agenciji.

Državno tožilstvo v Beranah je državljanu Andrijevice B.Č. odredilo do 72 ur pripora zaradi suma nedovoljenega posedovanja orožja in eksplozivnih snovi. Policija je med preiskavo njegove hiše našla večjo količino strelnega orožja, streliva in eksplozivnih materialov, katerega posedovanje je prepovedano.

Poslanca Gibanja URA, Zoran Mikić in Miloš Konatar, sta se v Skupščini Črne gore sestala s predstavniki sindikata kemične, farmacevtske in tekstilne industrije, da bi razpravljala o predlogu zakona o odškodninah za nekdanje zaposlene v državnih podjetjih, ki so šla v stečaj. Sindikat je poudaril, da so delavci v teh sektorjih največje žrtve tranzicije in najdlje čakajo na ustrezno odškodnino. Razpravljali so tudi o situaciji v podjetjih, kot so Titeks, Vunarski kombinat Bijelo Polje, Mladost Bijelo Polje, Košuta Cetinje, Lenka Bijelo Polje in Polimka Berane.

Višje državno tožilstvo v Podgorici je vložilo obtožnico proti F.J. zaradi neupravičene proizvodnje, posedovanja in prometa s prepovedanimi drogami. Obtožnica F.J. bremeni, da je 9. septembra 2025 v Podgorici nepooblaščeno posedoval 38,861 gramov kokaina, namenjenega prodaji. Drogo so našli policisti med kontrolo.

Glede na resnost tem, ki jih obravnava preiskovalna komisija, in glede na imena ter strukture, ki se omenjajo med zaslišanji, je nujno, da vse priče dobijo ustrezno policijsko zaščito, je dejal Božović. Opozoril je, da so ljudje, ki imajo pogum govoriti o resnih kriminalnih strukturah in njihovi povezanosti s politiki iz preteklega obdobja, lahko izpostavljeni različnim pritiskom in poskusom ustrahovanja. Dodal je, da zaščita prič ni le vprašanje njihove osebne varnosti, temveč tudi ključni pogoj za ugotavljanje odgovornosti in vračanje zaupanja državljanov v institucije.

Suspendirana specijalna tožilka Lidija Mitrović je zahtevala preložitev sedemmesečne zaporne kazni, na katero je bila pravnomočno obsojena zaradi zlorabe službenega položaja v primeru »Klap«. Višje sodišče v Podgorici jo je spoznalo za krivo, ker je v omenjenem primeru zavrgla kazenske ovadbe zaradi utaje davkov zoper štiri fizične in eno pravno osebo, potem ko so te poravnale zaostale obveznosti do države. Sodišče je njeno zahtevo zavrnilo, postopek po pritožbi pa še poteka.

Državni zbor je sprejel dopolnitve zakona o voznikih, ki določajo, da bodo imetniki vozniških dovoljenj, izdanih v Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, na Kosovu ali v Srbiji, lahko svoje dovoljenje zamenjali za slovensko brez opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita, če imajo bivališče v Sloveniji.

Skupščina Črne gore je izvolila Jovana Jovanovića za sodnika Ustavnega sodišča. Mirjana Radović in Mirjana Vučinić nista prejeli potrebne večine glasov. Ministrica Gorčević je poudarila, da je bila z izbiro Jovanovića preprečena blokada Ustavnega sodišča, vendar sodišče ostaja v nepopolni sestavi. Vujović je izpostavil potrebo po ustavnem sodišču, ki verjame v ustavo, ne pa v politično voljo. Milatović je opozoril, da vsaka zamujena priložnost poglablja ustavno krizo.

V Višjem sodišču v Podgorici bodo 2. decembra izrekli sodbo nekdanji predsednici vrhovnega sodišča Vesni Medenici in suspendirani sodnici gospodarskega sodišča Milici Vlahović-Milosavljević, ki sta obtoženi zlorabe uradnega položaja. Tožilec Vukas Radonjić je predlagal tri leta zapora za Medenico, ki naj bi spodbudila Vlahović-Milosavljević k določitvi začasnega ukrepa, ki je preprečil izterjavo terjatev ruske družbe 'Korporacije Ten' od njenega kuma Rada Arsića. Za Vlahović-Milosavljević je predlagal dve leti zapora. Medenica je v svojem zaključnem govoru obtožila predstavnika oškodovane ruske družbe, da jo je poskušal kriminalizirati.

Nekdanji predsednik Črne gore, Milo Đukanović, je več let pristojnim organom posredoval netočne in nepopolne podatke o svojem premoženju. Agencija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da ni prijavil najmanj sedmih ročnih ur, katerih skupna vrednost dosega 225.000 evrov.

V Mehiki so predstavili nacionalno kampanjo za boj proti spolnemu in digitalnemu nasilju nad ženskami. Zvezno sodišče (PJF) bo kaznovalo tiste, ki kršijo pravice žensk. Vodja vlade Clara Brugada se je pridružila predsedniškemu desetletju proti nasilju nad ženskami, ki ga je predstavila predsednica Claudia Sheinbaum.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je sestal s kitajskim namestnikom ministra za javno varnost Šujem Datongom, s katerim sta razpravljala o uspešnem sodelovanju pri boju proti organiziranemu kriminalu in o nadaljnjih korakih za zatiranje kriminalnih aktivnosti. Dačić je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko v okviru Interpola izjemno dobro in strateško pomembno.

Operativna ekipa za spremljanje izvajanja strategije za boj proti korupciji v Črni gori je obravnavala ukrepe za izboljšanje interoperabilnosti med institucijami. Poudarek je bil na avtomatski izmenjavi podatkov, ki bo prispevala k učinkovitejšemu odkrivanju in preprečevanju korupcije. Razpravljali so tudi o konkretnih korakih, potrebnih za izboljšanje interoperabilnosti, izzivih pri izvajanju in potrebi po zagotovitvi virov.

Ministrica za evropske zadeve Maida Gorčević je izjavila, da je izbira Jovana Jovanovića za ustavnega sodnika preprečila blokado ustavnega sodišča, vendar sodišče ostaja nepopolno. Poudarila je, da se mora skupščina v prihodnjih mesecih osredotočiti na preostala imenovanja, vključno z imenovanjem v sodni in tožilski svet. Vujović je poudaril, da Črna gora potrebuje ustavno sodišče, v katerem sedijo avtoritete, ki bolj verjamejo v ustavo kot v politično voljo tistih, ki jih izbirajo.

Ombudsman je poudaril, da je nasilje nad ženskami resna kršitev človekovih pravic in ovira za razvoj družbe, ter da ni zasebna stvar, temveč družbeni problem, ki ga je treba ustaviti. Pozval je k takojšnjemu in celovitemu delovanju institucij ter močnejši podpori pri preprečevanju nasilja in zaščiti žrtev. Direktorica Centra za ženske pravice je dejala, da je zaščita žensk temelj vladavine prava.

Na sodišču na Dunaju sta se znašla 39-letni Črnogorec in 50-letni Srb, domnevna pripadnika kavaškega klana, obtožena, da sta štiri ure mučila napačno osebo v stanovanju v Dunaju, ker sta jo zamenjala za sina hrvaškega milijonarja. Grozi jima do 20 let zapora.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je med predavanjem na Univerzi Georgetown v Washingtonu poudaril, da so močne in neodvisne institucije ključne v boju proti kriminalu in korupciji. Dejal je, da se demokracija brani s pravosodjem, ki opravlja svoje delo, policijo, ki ščiti državljane, in institucijami, ki ščitijo zakon, ne pa kriminalce. Milatović je opozoril, da se je Črna gora po demokratičnih spremembah leta 2020 prvič srečala s kriminalnimi strukturami, ki so desetletja spodkopavale institucije in držale sistem ujet.

Akcija za človekove pravice (HRA) je podala pritožbo zoper policijo zaradi njihovega odnosa do govora mržnje med protesti v Črni gori. Med protesti so se namreč slišala skandiranja kot "Ubij Turčina", "Turci napolje" in "Nećemo migrante". HRA meni, da je bila policija dolžna reagirati na takšen govor mržnje, ki je prepovedan in ustvarja grozečo atmosfero, še posebej v četrtih, kjer živi veliko turških državljanov. HRA je opozorila tudi na vzklikanje hrvaških navijačev med tekmo, ki so vzklikali parole "Ubij Srbina", "Za dom spremni" in "Ustaški se barjak vije", kar je policija napovedala, da bo naknadno procesuirala.

Črnogorska policija je v Kotorju izgnala 18 tujcev, med katerimi so bili državljani Ukrajine, Nemčije, Rusije, Avstrije, Azerbajdžana, Turčije, Estonije in Sirije. Ugotovili so, da tujci niso imeli prijavljenega bivanja v državi, preiskava pa poteka zaradi suma spletnih prevar. Policija je zasegla računalnike, telefone in denar.

Črnogorska policija bo vložila kazensko ovadbo proti 25-letnemu B.K. iz Zete, potem ko so v pošiljki iz ZDA, naslovljeni nanj, našli tri PVC pakete z 1,8 kilograma marihuane. Carinska izpostava Pošte Črne gore je obvestila policijo v Podgorici o pošiljki, ki jo je kontroliral carinski inšpektor. Tožilec je odredil identifikacijo prejemnika in nadaljnje preiskave.

Hrvaška državljanska iniciativa je obsodila sramotno obnašanje hrvaških navijačev v Podgorici, ki so po njihovem mnenju pokazali nedostojnost do športne predstave. Zaščitnik človekovih pravic je poudaril, da bi morali športni dogodki spodbujati toleranco in povezovati ljudi, ne pa ogrožati vrednot. Stranka URA je prav tako ostro obsodila fašistično skandiranje hrvaških navijačev, saj takšni izpadi ne sodijo v šport.

Črnogorska policija in tožilstvo analizirata video posnetke in druge materiale, da bi identificirala odgovorne za skandiranje hrvaških navijačev med nogometno tekmo v Podgorici 17. novembra. Preiskava poteka v sodelovanju s hrvaškimi oblastmi, da bi ugotovili, ali je prišlo do kršitev zakona.

Črnogorska policija je v Petrovcu aretirala rusko državljanko T.M. (63), ki jo Interpol Moskva išče zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja in velike poneverbe. Aretacija je bila izvedena na podlagi mednarodne tiralice, izdane dan prej. Po aretaciji je sodnik zanjo odredil nadzor, da bi zagotovili njeno prisotnost v postopku izročitve.

Barska policija je aretirala 18-letnega S.B. zaradi suma, da je podtaknil požar v gostinskem objektu, ki ga je najel turški državljan. V povezavi z več incidenti, v katerih so bili oškodovani turški državljani v Podgorici, Baru in Kotorju, so policisti razjasnili še dva požiga gostinskih objektov v Baru, ki sta se zgodila 28. oktobra 2025. Policija je identificirala tudi D.P. (19) kot storilca drugega požiga istega večera.

Ministrstvo za energetiko in rudarstvo je umaknilo osnutek zakona o rudarstvu z javne razprave. Poudarili so, da so 5. junija objavili javni poziv nevladnim organizacijam za predlaganje predstavnikov v delovno telo za pripravo zakona, vendar se na poziv ni odzval nihče. Ministrstvo je izpostavilo, da je zanimanje NVO za sodelovanje pri pripravi novega zakona popolnoma izostalo.

Višje državno tožilstvo v Podgorici je vložilo obtožnico zoper E.B. zaradi težkega umora B.K. Obtožnica ga bremeni tudi nedovoljene posesti in nošenja orožja ter eksplozivnih snovi. Primer je bil predan Višjemu sodišču v Podgorici.

Osnovno državno tožilstvo v Podgorici je odredilo 72-urni pripor Aleksandru Markoviću zaradi suma, da je novembra 2022 v dveh ločenih dogodkih povzročil požar na vozilu in aktiviral eksplozivno napravo na javni površini. ODT je pripor odredil zaradi begosumnosti in nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, saj je bil Marković že obsojen in je zoper njega v teku postopek za drugo kaznivo dejanje.

Odvetnik Miroje Jovanović trdi, da črnogorsko pravosodje že sedem mesecev nezakonito zadržuje Danila Mandića v priporu, ker je bratranec predsednika skupščine Andrije Mandića. Kljub odločitvi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo kršitev pravic in pomanjkanje utemeljenega suma, osnovno sodišče v Podgorici nadaljuje s podaljševanjem pripora. Jovanović poudarja, da Danila Mandića ne obremenjujejo niti oškodovanci, niti priče, niti materialni dokazi.

Španska policija je aretirala 41-letnega črnogorskega državljana Vladimirja Vujotića na podlagi tiralice, ki jo je izdal Interpol Podgorica. Vujotić je osumljen ustanovitve kriminalne organizacije in zlorabe uradnega položaja.

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevku sedmih članov družine Vratnica zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, saj so upravni organi z dolgotrajnim in neučinkovitim postopanjem povzročili večletno negotovost in škodo. Poleg tega je Vrhovno sodišče oblikovalo Upravni odbor za izboljšanje sodne prakse z namenom razvoja enotnega in digitalno podprtega sistema sodne prakse.

V Črni gori so se pred sodiščem znašli domnevni sodelavci Rajka Zvicerja, ki so zanikali pripravo umora Marka Kana in izpodbijali dokaze s platforme SKY. Sočasno je bila potrjena obtožnica proti Nikoli Drecunu za dvojni umor na Cetinju, kjer naj bi nastavil bombo in ubil Dragana Roganovića in Petra Kaluđerovića. Poleg tega je bila vložena obtožnica proti podjetju iz Podgorice in njegovemu direktorju zaradi nezagotavljanja varnosti na gradbišču, kjer se je poškodoval delavec.

Podgoriški župan Saša Mujović je sprejel Petra Ivanovića, mladeniča, ki je skočil v naraslo reko Moračo in rešil življenje dekletu. Mujović je poudaril, da Ivanović predstavlja pravo podobo mesta s svojo hrabrostjo in požrtvovalnostjo. Ivanović je dejal, da je storil le to, kar bi moral storiti vsak. Sojenje Mariu Miloševiću, obtoženemu umora, pa se je nadaljevalo z njegovim zanikanjem krivde in trditvami o policijskem podtikanju.

Vrhovni državni tožilec Milorad Marković se je sestal z rezidentko koordinatorko Združenih narodov v Črni gori, Karolin Tiso. Pogovarjala sta se o pomembni vlogi državnega tožilstva pri zaščiti človekovih pravic, prioritetah na področju pravosodja, vladavine prava in izboljšanju zaščite človekovih pravic. Združeni narodi so pripravljeni podpreti pospešitev reform na področju vladavine prava in zaščite človekovih pravic.

Črnogorska policija je v preteklem tednu izvedla obsežno akcijo proti tujcem, v kateri so sprejeli 190 represivnih ukrepov. V okviru akcije so 16 tujcem odpovedali bivanje, izdali 26 rešitev o vrnitvi, izgnali tri državljane in prisilno odstranili tri druge. Poleg tega so sprožili postopek za prenehanje začasnega bivanja za 25 tujcev in izdali 117 plačilnih nalogov oziroma podali prijave. Skupno bo zaradi teh ukrepov Črno goro zapustilo 73 oseb.

Sodnik za prekrške v Budvi je vozniku, ki je vozil z 2,45 promila alkohola v krvi, izrekel 15 dni zaporne kazni. Poleg tega mu je bila izrečena štirimesečna prepoved vožnje in maksimalno število kazenskih točk.

Vrhovno sodišče je Bislimaju podaljšalo pripor zaradi suma ropa. Pripor so mu podaljšali zaradi nevarnosti pobega, saj je državljan Republike Kosovo, njegovi sostorilci pa so še vedno na begu.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je imelo izredno sejo, na kateri so obravnavali pritožbo, ki jo je vložil Nebojša Vukanović. Sodišče je Vukanovićevo pritožbo zavrnilo.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, je na tretjem balkanskem forumu ustavnih sodišč v Antaliji poudarila, da si ni mogoče zamisliti uresničevanja človekovih pravic brez delovanja ustavnega sodišča. Ob tem je dodala, da je demokracija sicer nujen, a ne zadosten pogoj za vladavino prava, zato je potreben tudi zaščitni mehanizem.

Črnogorska policija je v zadnjem obdobju odpovedala prebivanje 29 tujim državljanom, izdala 14 rešitev o vrnitvi oseb, izgnala tri tuje državljane, prisilno odstranila štiri tuje državljane in sprožila postopek za prenehanje začasnega prebivanja za dva tuja državljana. Izdali so tudi 62 prekrškovnih nalogov oz. podali prijave. Od začetka leta 2025 je bilo izvedenih že več kot 14.000 ukrepov zoper tujce, ki prebivajo ali delajo v Črni gori.

Regionalna raziskava pravosodja 2025, ki jo je izvedla Svetovna banka v šestih državah Zahodnega Balkana, je pokazala, da je Državno tožilstvo Črne gore ena najbolj stabilnih in profesionalnih institucij v pravosodnem sistemu. Raziskava je ugotovila, da se povečuje zaupanje državljanov, gospodarstva in tožilcev v učinkovitost, kakovost in neodvisnost dela tožilstva. Kljub temu pa 80% tožilcev meni, da bi povečanje števila tožilcev, preiskovalcev in strokovnega osebja zmanjšalo obremenitev, ki je še vedno 67% nad optimalno. Zaznan je tudi padec procesne učinkovitosti v primerjavi z letom 2020.

Policija v Plavu je vložila kazenske ovadbe proti Dž.M. in E.M. zaradi suma, da sta na območju Narodnega parka Prokletije nezakonito zasedla zemljišče, gradila objekt brez dovoljenj in posekala črni bor. Dž.M. je osumljen, da je septembra 2025 začel graditi vikend na državnem zemljišču, E.M. pa je osumljen kraje lesa s sečnjo dreves.

Črnogorska policija je v akciji "Stranec" izvedla 103 represivne ukrepe proti tujim državljanom. Preklicali so bivanje 16 tujcem, izdali 19 rešitev o vrnitvi, sprožili prenehanje začasnega bivanja za tri tujce, prisilno odstranili enega tujca in izdali 64 plačilnih nalogov. Od začetka leta 2025 so v tej akciji sprejeli 14.036 ukrepov, vključno z 9.212 prekrškovnimi prijavami, 1.436 rešitvami o vrnitvi in prisilno odstranitvijo 186 oseb, medtem ko so 164 tujih državljanov izgnali iz Črne gore.

Črnogorska policija je na mejnem prehodu Ranče aretirala 36-letnega kitajskega državljana H.A., izvršnega direktorja in ustanovitelja podjetja "R.C.E" d.o.o. Podgorica. Sumijo ga, da je z utajo davkov in prispevkov oškodoval državni proračun za skoraj 90.000 evrov. Denar naj bi dvigoval z računa podjetja preko bankomatov in plačeval različne storitve brez ustrezne poslovne dokumentacije.

Budvanska policija je podala kazensko ovadbo proti Ž.M., osumljenemu nedovoljene posesti in nošnje orožja ter eksplozivnih snovi. Ukrepali so po prijavi njegove hčerke, ki je poročala o verbalnem sporu. Med preiskavo so zasegli revolver Magnum 357, pištolo Zastava M57, pištolo Beretta in 157 nabojev različnih vrst in kalibrov.

Apelacijsko sodišče je razveljavilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bil bivši direktor policije Slavko Stojanović obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja in nedovoljenega posedovanja orožja ter eksplozivnih snovi. Sodišče je Stojanoviću izreklo enotno kazen tri leta in osem mesecev zapora. Apelacijsko sodišče je ugodilo pritožbi njegovega odvetnika in po uradni dolžnosti razveljavilo sodbo Višjega sodišča v Podgorici, ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V rešitvi Apelacijskega sodišča je navedeno, da je bila prvostopenjska odločba obremenjena z bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka.

Kotorska policija je v okviru akcije "Evazija" vložila kazenske ovadbe proti trem podjetjem iz Tivta in trem državljanom Kosova. Osumljeni so davčne utaje in prispevkov, s čimer naj bi oškodovali črnogorski proračun za 166.364 evrov.

Policija v Bijelo Polju je kazensko ovadila podjetje "S.M." d.o.o., direktorja D.T. in še eno osebo B.M. zaradi suma ponarejanja dokumentov. Podjetje in osumljenca naj bi ponaredili potrdila o plačanih davkih in prispevkih ter jih uporabili pri prijavi za subvencijo za invalide pri Zavodu za zaposlovanje Črne gore.

Gospodarska zbornica Črne gore (PKCG) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj organizirala okroglo mizo o novem Zakonu o gospodarskih družbah, ki bo v celoti začel veljati 1. januarja 2026. Namen dogodka je bil poslovni skupnosti predstaviti ključne elemente reforme korporativnega prava in razlike glede na prejšnji zakonodajni okvir. Direktorica sektorja združenj v PKCG, Slavica Pavlović, je poudarila, da je bil prvi zakon o gospodarskih družbah sprejet leta 2020, vendar so ga pospešen razvoj gospodarskih odnosov in zahteve poslovne skupnosti prisilili v posodobitev.

Sodišče v Cetinju je Vasiliju Kaluđeroviću prepovedalo zapustiti stanovanje in vzpostaviti stik z oškodovancem B.V. Ukrep je bil odrejen na predlog državnega tožilstva 16. novembra 2025.

Budvan S.K. (39) je bil v dveh ločenih postopkih spoznan za krivega in obsojen na skupno 35 dni zapora. Prekrškovno sodišče v Budvi je sporočilo, da so mu sodili 17. in 18. novembra 2025. V prvem postopku je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je 16. novembra 2025 vozil pod vplivom marihuane, v drugem pa na 20 dni, ker je 17. novembra 2025 v Budvi odklonil test na droge. Poleg tega mu je bila izrečena prepoved upravljanja vozil v trajanju osmih mesecev.