APDEJT.si

Disciplinska komisija stranke 民進黨 je sklenila, da bo ponovno preučila primera poslank 林岱樺 in 林宜瑾 glede očitkov o nepravilnostih pri izplačilu sredstev za njunega asistenta. Predsednik komisije 邱駿彥 je pojasnil, da se 林宜瑾 seje ni udeležila. Odločitev o ponovni obravnavi je bila sprejeta po izreku sodbe prve stopnje.

Trumpova administracija se je pogajala o trgovinskem sporazumu s Tajvanom, da bi povečala naložbe in usposabljanje ameriških delavcev v proizvodnji polprevodnikov in naprednih industrijah. Tajvanska podjetja, vključno s TSMC, bi lahko vložila kapital in osebje za širitev ameriških operacij in pomoč pri usposabljanju Američanov. Razprave so vključevale tudi morebitne znižanja carin na tajvanski izvoz v ZDA.

Tajvanski izvršni svet bo predvidoma vložil osmi veto proti spremembi zakona o finančni porazdelitvi, ki ga je zakonodajni zbor sprejel 14. junija. To bo že osmi veto vlade pod vodstvom premierja Chuo. Predlog zakona se nanaša na dodelitev finančnih sredstev med centralno vlado in lokalnimi oblastmi.

Tajvanska vlada namerava povečati obrambni proračun za 40 milijard dolarjev v prihodnjih letih, da bi odvračala morebitno kitajsko invazijo. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je to napovedal v mnenjskem članku v Washington Postu. Ameriški odposlanec na Tajvanu Raymond Greene je pozdravil to potezo.

Kitajska igralka 范冰冰 je prejela nagrado za najboljšo igralko na Zlati kinodvorani za vlogo v filmu 《地母》, kar je sprožilo ugibanja o morebitni otoplitvi odnosov med Kitajsko in Tajvanom na področju filmske industrije. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izjavil, da podpira običajne in zakonite kulturne izmenjave, vendar nasprotuje izkoriščanju teh izmenjav za politične namene.

Predsednik izpitnega sveta Zhou Hongxian je izrazil upanje, da se bo pokojninska reforma nadaljevala in da se bo hitro vzpostavilo medinstitucionalno sodelovanje za reševanje finančnih težav pokojninskih skladov. Poudaril je, da bo reševanje finančnih težav pokojninskih skladov zahtevalo precej sredstev in da bo vsaka vlada imela težave, če ne bo našla dodatnih virov financiranja.

He Yinglu, članica stalnega odbora Kuomintanga (KMT) s poreklom iz Kitajske, je izstopila iz stranke po tem, ko je bila začasno suspendirana zaradi objave videoposnetkov na TikToku, v katerih je nosila majico s podobo Mao Zedonga in izražala željo po vrnitvi Tajvana v objem Kitajske. Njena dejanja so sprožila polemike znotraj stranke.

Kitajski urad za tajvanske zadeve je opozoril pred tujim vmešavanjem v Tajvan, medtem ko je Taipei napovedal novo obrambno porabo. Kitajska je opozorila, da bo "zatrla" vse tuje poskuse vmešavanja v imenu Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte...

Tajvan je napovedal znatno povečanje obrambnega proračuna na 40 milijard dolarjev kot odgovor na naraščajoči kitajski vojaški pritisk. Predsednik Lai Ching-te je kritiziral Peking, medtem ko je Kitajska obsodila 'militarizem' Japonske glede statusa Tajvana. Lai je bil kritiziran tudi zaradi podpore japonski premierki Sanae Takaichi glede njenih izjav o Tajvanu, kar je Peking označil za 'gnusno'.

Mestni svetnik Chen Cheng-tian je opozoril na sumljivo prakso nekaterih podjetij v Taichungu, ki naj bi dodajala vodo odpadkom hrane, da bi povečala težo in s tem pridobila višje subvencije. Mestna vlada je uvedla preiskavo in obljublja poostren nadzor nad prevozniki in predelovalci odpadkov hrane. Županja Lu Xiuyan je dejala, da je bila seznanjena s to problematiko in pozvala okoljski urad k okrepitvi nadzora.

Tajvanskega državljana so 23. junija ob aretaciji oboroženi policisti odpeljali na letališču v Abu Dabiju, ko se je preko tamkajšnjega letališča poskušal vkrcati na letalo za Istanbul. Zunanje ministrstvo poskuša razjasniti okoliščine aretacije in ponuditi pomoč.

Odbor za zakonodajo mestnega sveta Tajpeja je ponovno preložil presojo o spremembi lokalnih predpisov glede nadomestil okoli drugega pokopališča (Bin-guan) v Tajpeju. Razlog za preložitev je še vedno prometna obremenitev, zaradi katere želijo razširiti območje prejemanja nadomestil s prvotnega območja 1 kilometra na 1,2 kilometra. Presoja bo potekala naslednji teden.

Tajvansko predsedstvo je zanikalo, da bi predsednik Lai Ching-te potrdil, da Kitajska načrtuje invazijo na Tajvan leta 2027, kot so poročali nekateri mediji. Predsednik se je skliceval na ameriška poročila, ki omenjajo leto 2027 kot časovno točko, ko naj bi bila kitajska vojska pripravljena na napad. Opozicijska stranka, Tajvanska ljudska stranka, je kritizirala Laija, da s takšnimi izjavami seje strah in da ne upošteva mednarodnih ocen.

Kitajska je opozorila, da bo zatrla vse tuje poskuse vmešavanja v situacijo okoli Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte za namestitev raket na otoku blizu Tajvana. Kitajska je zagrozila z odgovorom na japonske rakete in ne izključuje uporabe sile.

Palau, otoška država v Tihem oceanu, se nahaja v strateško pomembnem položaju zaradi svojega priznanja Tajvana kot suverene države. Arhipelag, znan po svoji čisti vodi in mirnem okolju, je postal prizorišče za interese večjih sil.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal poseben proračun v višini 40 milijard dolarjev za nakup orožja, vključno z izgradnjo obrambnega sistema "Tajvanska kupola", ki bo imel visoko raven zaznavanja in prestrezanja. Ta poteza sledi naraščajočim napetostim s Kitajsko in prizadevanjem ZDA, da bi Tajvan povečal svojo obrambno porabo. Sredstva bodo razporejena v osmih letih, od 2026 do 2033, in so del strategije za soočanje s kitajskimi grožnjami invazije.

Demokratska napredna stranka (DPP) je imenovala poslanko Su Čao-huej za kandidatko za župana Novega Tajpeja in okrožno svetnico Chen Pin-an za kandidatko za županjo okrožja Miaoli za volitve leta 2026. Predsednik Lai Čing-te je poudaril njune izjemne dosežke. Hkrati je centralni izvršni odbor Kuomintanga (KMT) sprejel posebne ukrepe za nominacije kandidatov za župane, ki vključujejo ustanovitev delovne skupine za usklajevanje s Tajvansko stranko ljudstva (TPP) v nekaterih okrožjih in mestih, kjer se pričakuje sodelovanje med modrimi in belimi, da bi povečali možnosti za zmago.

Tajvan je napovedal rekordno povečanje obrambnih izdatkov v višini približno 34 milijard evrov kot odgovor na naraščajoči vojaški pritisk Kitajske, pri čemer bo novi proračun namenjen povečanju proizvodnje in zalog streliva, s sodelovanjem ZDA pa bodo vzpostavili avtomatizirano linijo za proizvodnjo 155-milimetrskih granat. Obrambni minister je poudaril, da "investiranje v obrambo pomeni investiranje v mir", predsednik Lai Ching-te pa je izjavil, da Kitajska s svojimi grožnjami sosednjim državam ne ravna kot odgovorna velesila. V stranki DPP (Demokratična progresivna stranka) pa je邱建富 predlagal, da bi morali zakonodajalci ostati v parlamentu, razen če ni dovolj talentov za zamenjavo, pri čemer se ostali strinjajo, da mora biti volja ljudstva na prvem mestu. Obenem se pojavljajo polemike glede predlaganih sprememb zakona o državljanstvu, ki jih podpira predsednik Tajvanskega centra za preverjanje dejstev.

Devet poslancev iz južnih okrajev je pozvalo k hitri obravnavi vladnega predloga zakona o finančni razdelitvi, trdeč, da je bil z blokado predloga južnim okrajem odvzet boj za pravičnost. Poslanec Li Kun-cheng je vprašal ministra Liang Wen-jieja, ali bi se lahko Xi Jinping, če bi se poročil s Tajvanko, potegoval za predsednika.

Nekdanji sekretar okrožja Lianjiang Zhang Longde, ki se je upokojil julija, je osumljen, da je izkoristil svoj položaj za pomoč svojemu svaku pri pridobivanju javnih naročil. Preiskovalci so ga prijavili zaradi suma korupcije in kršitve zakonov.

Predsednik Tajvanske ljudske stranke Huang Guochang je s svojo mladinsko delegacijo obiskal Japonsko. Obiskali so višje sodišče v Tokiu, kjer so se seznanili s pravosodnim sistemom, nato pa so se srečali s Keijijem Furuyo, predsednikom japonskega parlamentarnega združenja za prijateljstvo s Tajvanom in poslancem vladajoče Liberalno-demokratske stranke.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Ameriški predsednik Trump se je pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, pri čemer je Ši izjavil, da je "vrnitev Tajvana" del povojne mednarodne ureditve. Svet za kitajske zadeve je te trditve zavrnil kot izkrivljanje zgodovine druge svetovne vojne. Medtem je ameriški finančni minister potrdil, da je Trump sam poklical Ši Jinpinga in ponovil stališče ZDA glede Tajvana. Japonska naj bi popuščala glede Tajvana, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na njen položaj.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namignila na možnost vojaškega posredovanja v primeru spopada med Kitajsko in Tajvanom. Japonska je poleg tega namestila rakete zemlja-zrak v bližini Tajvana, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo Kitajske. Japonska naj bi s tem odstopala od svojega pacifističnega statusa in ogrožala mednarodni red.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Združene države Amerike so potrdile prodajo naprednega protiraketnega sistema Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov ameriških dolarjev. Sistem je bil preizkušen v Ukrajini, to pa je že drugi paket orožja za Tajpej v enem tednu. Sistem trenutno v indo-pacifiški regiji uporabljata le še Avstralija in Indonezija.

Podpredsednica 蕭美琴 se je srečala s predsednico ukrajinske organizacije za človekove pravice "Center za državljanske svoboščine" Oleksandro Matviichuk, ki je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za mir. Izrazila je spoštovanje do njenega dolgotrajnega prizadevanja za zaščito človekovih pravic v Ukrajini in pozvala k enotnemu odporu demokratičnih sil proti agresiji.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Prebivalci Tajpeja prejmejo priročnik, ki jih pripravlja na naravne nesreče in morebitni kitajski napad. Vlada Tajvana je začela razpošiljati oranžne knjižice v milijone gospodinjstev po otoku, da bi povečala ozaveščenost o potencialnih nevarnostih. Nekateri kritiki menijo, da gre za zapravljanje davkoplačevalskega denarja, medtem ko prebivalci izražajo mešane občutke.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Tajvanska vojska je kupila 108 tankov M1A2T od Združenih držav Amerike, vendar brez ameriškega sistema za upravljanje bojišča (BMS). Poslanec Wang Ting-yu je izrazil zaskrbljenost, da brez tega sistema tanki ne bodo mogli učinkovito delovati v sodobnem bojevanju. Vojska odgovarja, da bodo tanki integrirani z obstoječim tajvanskim sistemom za upravljanje in da to ne bo predstavljalo težav.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za vojaška letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump ponovno v Beli hiši. Kitajska je ostro kritizirala to potezo, saj meni, da krši načelo ene Kitajske in ogroža suverenost. Tajvan je odobritev pozdravil, saj ZDA ostajajo njegov najpomembnejši varnostni partner.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Tajvan je svojim 23 milijonom prebivalcev razdelil priročnik o preživetju v primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in morebitne invazije Kitajske. Priročnik vsebuje smernice o tem, katere zaloge naj imajo gospodinjstva na zalogi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo Japonsko zaradi načrtovanega nameščanja raket srednjega dosega zemlja-zrak na otoku Jonaguni, ki je najbližja točka Japonske Tajvanu, oddaljena le 110 kilometrov. Kitajska potezo ocenjuje kot "izjemno nevarno" in namerno eskalacijo. Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi je obiskal otok, kjer se nahaja vojaška postojanka.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Župan Kaohsiunga, Chen Chi-mai, je napovedal tožbo proti poslanki Chen Ching-hui (KMT) zaradi njene objave s fotografijo, ki ga povezuje s podporo Li Youcaiju, osumljencu v primeru nezakonitega odlaganja odpadkov na območju "Moon World". Chen Chi-mai je kritiziral njeno "zlonamerno povezovanje". Chen Ching-hui se je odzvala na tožbo z izjavo, da jo je sprožila njena kritika mestnih oblasti glede okoljskih vprašanj in zanikala očitke.

Izvršni organ je sprejel predlog sprememb zakona o finančni porazdelitvi, ki ga večina okrožij, ki jih vodijo modri (KMT), kritizira, ker vlada ni predložila izračunov in se je o njem posvetovala le na videz. Podžupan Tajpeja, Li Sichuan, je pozval ministra za finance, naj posluša mnenja okrožij, predsednik vlade pa je pozval k hitri presoji različice zakona, ki jo je predlagala vlada. Spremembe zakona o finančni porazdelitvi naj bi bile za mesto Keelung ugodne. Poleg tega je ministrstvo za notranje zadeve preiskovalo kitajske soproge na položajih vodij vaških skupnosti po vsej državi in ugotovilo, da jih pet ni opustilo kitajskega državljanstva, zaradi česar je zahtevalo njihovo razrešitev. Primer razrešitve Deng Wanhua, kitajske soproge in vodje vaške skupnosti v Hualienu, je bil preklican na podlagi pritožbe, ministrstvo pa je občini Fuli naročilo ponovno preučitev primera. Predsednik Lai Ching-te je med obiskom v Yunlinu pozval k enotnosti, ne glede na pripadnost različnim strankam.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika na zagovor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Premierka je dejala, da bi kitajski napad na Tajvan lahko ogrozil Japonsko. ZDA pa so odobrile prodajo vojaške opreme Tajvanu v vrednosti 330 milijonov ameriških dolarjev.