APDEJT.si

Proizvajalec senčil Hella s sedežem v Osttirolu je zaprl svojo tovarno v Duisburgu v Nemčiji. Razlog za zaprtje so strateške usmeritve podjetja, ki želijo zmanjšati uporabo plastike v proizvodnji in doseči trajnostne cilje. S tem namenom bodo izdelke z visokim deležem plastike umaknili iz prodaje. Zaprtje tovarne bo prizadelo 128 zaposlenih, za katere so pripravili socialni načrt. Podjetje Hella je dejalo, da je ta korak "boleč", a "brez alternative".

V Ženevi so se končala večdnevna pogajanja Združenih narodov o globalnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko, vendar dogovor ni bil dosežen. Delegati iz 184 držav niso uspeli doseči soglasja o zavezujočem mednarodnem sporazumu, kar pomeni neuspeh v prizadevanjih za rešitev tega perečega okoljskega problema.

Pogajanja Združenih narodov v Ženevi o sklenitvi globalnega sporazuma za boj proti onesnaževanju s plastiko so se končala brez dogovora. Predvideni sporazum naj bi določal globalne standarde za zmanjšanje plastičnih odpadkov, vključno s prepovedjo nekaterih izdelkov, kot so slamice. Kljub neuspehu pogajanj prizadevanja za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko ostajajo pomembna.

V Ženevi se je končala šesta runda pogovorov o prvi pravno zavezujoči mednarodni pogodbi za boj proti onesnaževanju s plastiko, vendar delegati niso dosegli soglasja. Več kot 1000 delegatov se je zbralo v Ženevi po srečanju Medvladnega pogajalskega odbora v Južni Koreji konec lanskega leta, ki se je končalo brez dogovora.

Na konferenci Združenih narodov v Ženevi se predstavniki 185 držav niso uspeli dogovoriti o sporazumu, ki bi omejil onesnaževanje s plastiko. Norveška diplomacija je sporočila, da kompromisni predlog dokumenta, ki je bil predložen ponoči, ni prejel zadostne podpore.

Pogajanja o mednarodnem sporazumu o preprečevanju onesnaževanja s plastiko v Ženevi so po treh letih propadla, ker ni bilo doseženo soglasje med državami. Medtem ko se vsi strinjajo, da plastični odpadki onesnažujejo svet in so nevarni za ljudi, se mnenja o rešitvah razlikujejo.

185 držav, zbranih v Ženevi, ni uspelo doseči zavezujočega mednarodnega sporazuma o boju proti onesnaževanju s plastiko. Delegacije so sporočile, da dogovora niso dosegle po nočnih pogovorih o zadnjem osnutku sporazuma. Prihodnji koraki v zvezi s tem vprašanjem še niso jasni. Neuspeh pogajanj predstavlja udarec za okoljske organizacije.

Pogajanja o prelomnem globalnem sporazumu o onesnaževanju s plastiko so se končala brez dogovora, ker države niso dosegle soglasja o tem, kako reševati naraščajoči problem. Pakistan je pozval k pravičnemu dostopu do zelenega financiranja za države v razvoju na srečanju v Ženevi.

Pogajanja o globalnem sporazumu za odpravo onesnaževanja s plastiko so se približala koncu, vendar so države še vedno v sporu glede ključnih vprašanj, kot je omejevanje proizvodnje plastike in kemikalij, uporabljenih v njej. Obstaja "pomanjkanje ambicij" za zmanjšanje proizvodnje plastike in kemikalij.

Države se v Ženevi pogajajo o globalnem sporazumu o plastiki, vendar so pogajanja zastala zaradi nesoglasij glede omejitev proizvodnje plastike. Kitajska in Indonezija sta prvič predlagali ukrepe v zvezi z uhajanjem plastike in proizvodnjo, vendar ostajajo stališča močno razdeljena, zaradi česar dogovor ni viden.

Diplomati iz 184 držav v Ženevi so se sestali v prizadevanjih za oblikovanje skupnega besedila za boj proti nenadzorovanemu razvoju plastike, vendar se pogajanja soočajo z resnimi težavami. Prvi osnutek besedila je bil zavrnjen, znanstvenica Nathalie Gontard pa poziva k zmanjšanju proizvodnje plastike. Obstaja nevarnost, da bo dogovor propadel, kar bi imelo resne posledice.

Nigerijsko mesto Lagos, eno najbolj onesnaženih mest na svetu, je prepovedalo uporabo plastike za enkratno uporabo. Kljub prepovedi se mesto sooča z velikimi izzivi pri izvajanju prepovedi, saj več kot 20 milijonov prebivalcev proizvede 870.000 ton plastičnih odpadkov na leto. Trgovci, kot je Olarewanju Ogunbona, še vedno uporabljajo stiropor in plastično embalažo večkrat na dan, kar kaže na globoko zakoreninjeno odvisnost od plastike.

Mednarodne skupine si prizadevajo vplivati na pogovore Združenih narodov o prvem globalnem, pravno zavezujočem sporazumu o onesnaževanju s plastiko. Glavno vprašanje je, ali naj sporazum določi zgornje meje za proizvodnjo nove plastike ali pa se osredotoči na boljše oblikovanje, recikliranje in ponovno uporabo.

Trije norveški mediji (bt.no, adressa.no in aftenposten.no) poročajo o družinski hiši, ki izstopa po uporabi lesa, s poudarkom na tem, da se lastniki izogibajo plastiki. Estetika, proračun in minimalno vzdrževanje so bili ključni dejavniki pri gradnji prve hiše te družine z majhnimi otroki. Odločili so se za les od strehe do temeljev, s čimer so sledili trendu naraščajoče priljubljenosti naravnih materialov.

V Ženevi se je zbralo skoraj 200 držav, da bi se pogajale o prvem svetovnem sporazumu, namenjenem zmanjšanju onesnaženosti s plastiko. Predstavniki držav bodo v naslednjih desetih dneh poskušali doseči dogovor, ki bi pomagal zmanjšati globalno onesnaženost s plastiko, ki ogroža planet.

V Ženevi poteka zadnji poskus doseganja globalno zavezujočega sporazuma Združenih narodov o plastiki. Plastični delci že onesnažujejo vse življenjske prostore, vključno s človeškim telesom. Ameriški raziskovalci so v možganih in jetrih umrlih v zadnjem letu odkrili precej več nano- in mikroplastike kot leta 2016.

V Ženevi se je pod okriljem Združenih narodov zbralo približno 180 držav, da bi se pogajale o prvem svetovnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko. Države imajo deset dni časa, da skupaj napišejo sporazum.

Po tem, ko na peti konferenci o sporazumu ZN o plastiki v Južni Koreji konec leta 2024 ni bil dosežen dogovor, se v Ženevi začenjajo nova prizadevanja. Predstavniki več kot 170 držav naj bi se do 14. avgusta osredotočili predvsem na zgornjo mejo proizvodnje plastike.

Walmart je odpoklical piščančje klobase, ki so bile naprodaj po vsej državi, in sicer zaradi morebitne kontaminacije s kosi plastike. Proizvajalec klobas, Kayem Foods iz Massachusettsa, je prav tako odpoklical svoje že pripravljene piščančje klobase, potem ko so stranke v hrani našle plastiko.

Najnovejše znanstvene inovacije vključujejo elektrokemijsko metodo za dehidracijo sulfonskih kislin v anhidride, ki omogoča enostopenjsko derivatizacijo v sulfonamide in mezilate, pri čemer so alifatski sulfonski anhidridi doseženi z izkoristkom do 74%. Raziskovalci so prav tako preučili in izboljšali elektrokatalizatorje na osnovi niklja za redukcijo CO2, kar omogoča nadzorovano proizvodnjo večogljičnih produktov. Poleg tega so izvedli simulacije molekularne dinamike za razumevanje hitrega prenosa protonov v super-fotokislini NM7HQ+ v aprotosnem topilu DMSO. Škotski znanstveniki pa so s pomočjo gensko spremenjene bakterije E. coli razvili metodo za pretvorbo plastike v paracetamol.