APDEJT.si

Kitajska korporacija za aeronavtiko in vesoljsko znanost in tehnologijo (CASC) je uspešno izstrelila vesoljsko plovilo brez posadke »Šenžou-22« proti orbitalni postaji »Tiangong«. Plovilo je bilo izstreljeno z raketo nosilko CZ-2F/G z izstrelitvenega kompleksa Jiuquan. »Šenžou-22« je po besedah poveljnika kompleksa dosegel natančno določeno orbito in deluje normalno. Plovilo prevaža življenjsko pomembne zaloge za posadko na postaji.

Kitajska je v torek izstrelila brezpilotno vesoljsko plovilo Shenzhou-22 iz izstrelišča Jiuquan Satellite Launch Center, je sporočila državna agencija Xinhua.

Harvardski astronom Avi Loeb je sprožil razburjenje v znanstveni skupnosti s trditvijo, da bi lahko medzvezdni objekt 3I/ATLAS namerno spreminjal svojo pot, da bi dosegel gravitacijsko območje Jupitra. Loeb meni, da nedavno ne-gravitacijsko pospeševanje objekta kaže na natančno usmerjanje proti Jupitru, morda celo za dostavo tehnoloških naprav.

Posušeni mah, pritrjen na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje, je v poskusu preživel devet mesecev v vesolju. Večina spor je preživela in se je lahko po vrnitvi na Zemljo razmnoževala. Raziskava je pokazala izjemno odpornost mahu na ekstremne vesoljske pogoje.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je objavila fotografije kometa 3I/ATLAS, ki je šele tretji identificirani medzvezdni objekt, ki je vstopil v naše Osončje. Komet bo Zemlji najbližje 19. decembra, vendar po navedbah strokovnjakov ne bo predstavljal nobene nevarnosti.

Zaradi nagiba Zemljine osi naslednjih 64 dni v mestu Utqiagvik na Aljaski sonce ne bo vzšlo nad obzorje. Pojav je znan kot polarna noč.

NASA je objavila nove posnetke medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki ga je poleti odkrila vrsta vesoljskih plovil med njegovim preletom mimo Marsa. Posnetki razkrivajo podrobnosti o kometu, ki je na hitrem in enkratnem potovanju skozi naš osončje.

Znanstveniki so z novo metodo, ki prepoznava kemične odtise živih organizmov v starodavnih kamninah, odkrili nekatere najstarejše sledi življenja na Zemlji. Ta pristop obeta veliko tudi pri iskanju življenja zunaj našega planeta. Raziskovalci so našli dokaze o mikrobnem življenju v kamninah, starih približno 3,3 milijarde let, iz Južne Afrike, ko je bila Zemlja stara približno četrtino svoje sedanje starosti. Ugotovili so tudi prisotnost molekularnih sledi mikrobov, ki so sodelovali pri fotosintezi za proizvodnjo kisika – pretvorbo sončne svetlobe v energijo – v kamninah, starih približno

Inštitut za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) je poročal, da bo v prihodnjih 24 urah sončno vreme zmerno moteno s šibko povečano aktivnostjo sončnih izbruhov. Povečana aktivnost sončnih izbruhov se pričakuje 17. novembra, vendar ne bo ogrožala Zemlje. Geomaagnetna aktivnost bo ostala šibka, močne geomagnetne nevihte niso napovedane. V preteklih 24 urah je bilo geomagnetno stanje na splošno mirno, zabeležene so bile le manjše motnje. Aktivnost izbruhov je ostala na ostanku povišani ravni, vendar nevarnosti za Zemljo ni bilo. 17. novembra naj bi sončni veter ostal nestabilen, kar bo povzročilo šibko vznemirjenost magnetosfere.

Astronom Kiseljov je pojasnil, zakaj so se na medzvezdnem objektu 3I/ATLAS pojavili nenavadni žarki. Napovedal je tudi njegovo uničenje, ko se bo približal Zemlji.

Astronomje so prvič opazili ogromno eksplozijo, ki jo je sprostila zvezda izven našega osončja. Ta dogodek je po nekaterih značilnostih podoben sončnim nevihtam, ki povzročajo severni sij na Zemlji. Eksplozija zvezde bi lahko uničila atmosfero planeta.

Komet 3I/ATLAS se bo Zemlji najbolj približal okoli 19. decembra, je sporočil Pencho Markishki, fizik iz Inštituta za astronomijo pri Bolgarski akademiji znanosti. Po podatkih Nase bo komet prešel na razdalji približno 270 milijonov kilometrov in ne bo predstavljal nevarnosti za Zemljo. Astronomi so odkrili, da komet odbija sončno svetlobo na do sedaj neznan način.

Trije kitajski astronavti so se po več kot šestih mesecih bivanja na vesoljski postaji Tiangong vrnili na Zemljo. Njihova vrnitev, prvotno načrtovana za 5. november, je bila preložena zaradi suma trka mikro-odpadkov s povratnim plovilom, ki je povzročil poškodbe.

Najmočnejši geomagnetni vihar v letu 2025 je dosegel vrhunec in se po navedbah znanstvenikov iz Laboratorija za solarno astronomijo IKI RAN začel umirjati. Motnje v zemeljskem magnetnem polju se lahko nadaljujejo še približno en dan.

Zemljo je dosegel tretji izbruh plazme s Sonca, kar je povzročilo najmočnejši polarni sij v zadnjih desetih letih. Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave (IKI) Ruske akademije znanosti je potrdil prihod tretjega izbruha plazme.

Zaradi hude geomagnetne nevihte, ki jo je povzročilo Sonce, bo nocoj v Združenem kraljestvu morda viden severni sij. Pojav bo viden tudi nad Wiltshireom.

Znanstveniki so zaznali močno magnetno nevihto razreda G4 planetarnih razsežnosti. Geomagnetna situacija naj bi odstopala od prvotnih napovedi.

Močne geomagnetne nevihte so povzročile pojav severnega sija na območju Združenih držav Amerike, celo tako daleč na jugu kot Florida. Napovedane so bile tudi motnje v komunikacijah. Strokovnjaki so izdali opozorila glede prihajajočih solarnih neviht, ki bi lahko povzročile motnje.

Laboratorij za solarno astronomijo je poročal, da naj bi Zemljo 12. novembra dosegel najmočnejši udar oblaka solarne plazme v trenutnem solarnem ciklu. Do tega bo prišlo zaradi več sončnih izbruhov.

Inštitut za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti je opozoril na močno magnetno nevihto, ki naj bi Zemljo dosegla v noči na 12. november, okoli 20:00 po moskovskem času 11. novembra naj bi se začela močna magnetna nevihta, ki ji bo sledil še močnejši udar.

Zemljo je v noči na 8. november dosegla magnetna nevihta srednje jakosti, ki jo je povzročil izbruh plazme po sončnih bliskih 5. in 6. novembra. Intenzivnost nevihte je dosegla raven G2.3, kar jo uvršča med srednje močne in močne. Aktivnost nevihte se nadaljuje že tretji dan zapored, s poudarkom na nočnih urah. Strokovnjaki jo povezujejo s sončnimi bliski v začetku novembra.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je na podnebnem vrhu izjavil, da Zemlja ne more več podpirati razvojnega modela, ki temelji na intenzivni uporabi fosilnih goriv, odgovornih za škodljive emisije. Opozoril je, da bo boj proti podnebnim spremembam izgubljen, če se ne bomo zoperstavili odvisnosti od teh goriv.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) napoveduje, da bo 7. novembra Zemljo prizadela najmočnejša geomagnetna nevihta v tem letu.

Ustanovitelj Amazona, Jeff Bezos, je razkril, da namerava s svojim podjetjem Blue Origin graditi podatkovne centre v vesolju in preseliti onesnaževalne industrije izven Zemlje. Blue Origin bo to nedeljo izstrelil raketo v misiji NASA.

Astronomi so zaznali največji in najbolj oddaljen izbruh sevanja, kar so ga kdaj opazili pri supermasivni črni luknji. Izbruh, poimenovan "Superman", izvira iz oddaljenosti 10 milijard svetlobnih let od Zemlje, na vrhuncu pa je svetloba, ki jo je oddajal, sijala z močjo 10 bilijonov sonc.

Aleksandar Manić, eden od ustanoviteljev Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantastike 'Lazar Komarčić', je pred Beogradskim knjižnim sejmom objavil knjigo "Naučna fantastika: Ogledalo stvarnosti 20. veka". Knjiga v štirih poglavjih – "Vreme propasti", "Vreme promena", "Vreme protesta" in "Vreme profita" – analizira zgodovinski razvoj žanra znanstvene fantastike in njegovo vlogo pri definiranju civilizacijskega razvoja.

Zaradi sončnih neviht bo morda v četrtek zvečer ali petek v več severnih državah ZDA viden severni sij. Izbruh energije s Sonca, imenovan izbruh koronalne mase, je na poti proti Zemlji, zaradi česar so vremenoslovci izdali opozorilo o močni geomagnetni nevihti.

Laboratorij za solarno astronomijo IKI in ISZF je poročal, da so Zemljo, zaradi izbruhov na Soncu, dosegle močne magnetne nevihte planetarnega obsega. Ocenili so, da se proti Zemlji približuje magnetna supernevihta katastrofalnega razreda. 7. novembra naj bi Ruse doletela ena najmočnejših magnetnih neviht v zadnjih letih. Model gibanja plazme je po podatkih laboratorija zelo podoben tistemu, ki je predhodil magnetni nevihti najvišje stopnje G5, ki se je zgodila 11. in 12. maja 2024.

Himmelsbeobachterinnen in -beobachter v Avstriji so 5. novembra 2025 opazovali največjo super Luno v letu. Vollmond je bil na nebu izjemno svetel in velik, saj je bil od Zemlje oddaljen le približno 356.800 kilometrov. Posebej dobro so jo videli v Tirolski, Koroški in delih Štajerske, kjer je bilo nebo jasno.

Na Zemlji se je 6. novembra začel šibek magnetni vihar razreda G1. Po navedbah vodilnega strokovnjaka ruskega vremenskega centra Fobos, Mihaila Leusa, je to objavil na svojem kanalu Telegram.

Vrnitev treh kitajskih astronavtov s kitajske vesoljske postaje Tiangong je bila preložena, ker naj bi njihovo plovilo zadeli majhni vesoljski ostanki. Astronavti, ki so del misije Shenzhou-20, so na postaji od aprila in so zaključevali svojo šestmesečno rotacijo. Njihovo vrnitev, prvotno načrtovano za sredo, je bila preložena na nedoločen datum. Pred tem so si astronavti iz misije Shenzhou-20 in njihovi nasledniki iz misije Shenzhou-21 delili obrok, pripravljen s pečico na vroč zrak, kar je bil prvi tovrstni dogodek na krovu vesoljske postaje.

Na nebu je bil viden največji supermesec v letu, ki se je Zemlji približal bolj kot običajno, zaradi česar je bil videti večji in svetlejši kot običajno ob polni luni. V Beogradu je dosegel polno velikost ob 14.19 uri.

Novembrska polna luna bo najsvetlejša in največja v letu 2025. Dosegla bo polno osvetlitev in bo videti do 30 odstotkov svetlejša od najtemnejše polne lune. To je najbližje, kar je bila polna luna Zemlji v zadnjih več kot šestih letih. Poimenovana je tudi 'Bobrova luna'.

Z naraščajočo dostopnostjo vesolja za zasebne in državne akterje se pojavlja nova grožnja: terorizem v vesolju. Ker tehnologija satelitov hitro napreduje, postaja nujno potrebno vzpostaviti jasna pravila za preprečevanje, da bi se vesolje spremenilo v novo bojišče.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Evropska unija si prizadeva oblikovati nove podnebne cilje pred podnebnimi pogovori ZN v Braziliji, ki se začnejo naslednji teden. Ministri iz 27 držav članic so se sestali na to temo v Bruslju.

V avstralskih puščavah so raziskovalci odkrili nenavadne staklene kroglice, ki pričajo o udaru meteorita pred približno 11 milijoni let. Odkritje ponuja vpogled v dogodek, ki ga znanost doslej ni poznala, in potrjuje teorijo o vplivu vesoljskih teles na Zemljo v daljni preteklosti.

Znanstveniki so odkrili nenavadno pospeševanje kometa 3I/Atlas, ki prihaja izven našega Osončja. Komet, ki se bo Zemlji najbolj približal decembra, se giblje hitreje, kot bi ga narekovala gravitacija.

Vrnitev treh kitajskih astronavtov, posadke Shenzhou-20, je bila preložena zaradi suma, da je povratno plovilo morda poškodoval vesoljski odpadek. Medtem so astronavti na vesoljski postaji pripravili prvi 'BBQ handover'.

Znanstveniki z univerze Yale so ugotovili, da so skrivnostne magnetne anomalije, opažene na Zemlji pred več kot pol milijardo let, morda posledica oblikovanja zemeljskega jedra. Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Novembra 2025 bo nebo nad Veliko Britanijo osvetlila »Bobrova luna«, ki bo druga od treh zaporednih, izjemno svetlih polnih lun. Opazovalci neba bodo lahko uživali v tem nebesnem spektaklu, ki bo viden s prostim očesom.

Nova odkritja kažejo, da so bile populacije dinozavrov v Severni Ameriki uspešne tik pred udarcem asteroida pred 66 milijoni let, ki je povzročil množično izumrtje. Raziskovalci so odkrili redke mumije dinozavrov, ki so ohranjene na nepričakovane načine, kar omogoča vpogled v njihova življenja. Najdišče v severozahodnem bazenu San Juan v Novi Mehiki ponuja redek vpogled v zadnje dni dinozavrov, pri čemer najdbe kažejo na raznolik ekosistem.

Dva kometa, Swan in Lemmon, sta vidna na nočnem nebu. Opazovalci v Nemčiji bodo potrebovali nekaj sreče in primerno lokacijo, da ju bodo lahko opazovali, saj se gibljeta v bližini Zemlje.

Komet C/2025 A6 (Lemmon) se bo 21. oktobra najbolj približal Zemlji, na razdaljo 89 milijonov kilometrov. Po napovedih astronomov iz laboratorija za solarno astronomijo IKI RAN bo to najsvetlejši komet letošnje jeseni. Opazovati ga bo mogoče s prostim očesom, ko bo potoval od ozvezdja Lovskih psov proti Volarju.

Znanstveniki so zabeležili znatno povečanje aktivnosti Sonca. V sredo so opazili 11 sončnih izbruhov, od tega dva močna. Indeks aktivnosti sončnih izbruhov je v ponedeljek prvič po štirih mesecih presegel rdečo raven, kar pomeni najvišjo stopnjo aktivnosti od začetka poletja. Pričakuje se, da bo 15. oktobra dosežen večmesečni vrhunec moči sončnih izbruhov.

Več kot 160 klimatskih znanstvenikov iz 23 držav opozarja, da se Zemlja zaradi močnega segrevanja hitro približuje katastrofalnim in nepopravljivim prelomnim točkam. Opozarjajo, da se hitro približujemo točkam preloma zemeljskega sistema, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za ljudi in naš planet. Številne prelomne točke, kot sta izumiranje koral in slabljenje morskih tokov, so že dosežene ali pa so zelo blizu.

Dva kometa, imenovana Swan in Lemmon, sta bila vidna na nočnem nebu nad Nemčijo. Eden od kometov je bil odkrit pred kratkim, drugi pa je že dolgo znan. Oba sta Zemljo obiskala na varni razdalji.

Asteroid, poimenovan 2025 TF in velik približno 3 metre, je 1. oktobra zgrešil Zemljo za pičlih 480 kilometrov. Znanstveniki so ga opazili šele po preletu nad Antarktiko. Medtem pa znanstveniki ugibajo, da se pod površjem Lune skrivajo velike količine platinskih kovin.

Evropska vesoljska sonda, ki kroži okoli Marsa, je posnela izjemne slike medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki je v začetku oktobra letel mimo Rdečega planeta. Komet, ki je šele tretji objekt izven našega osončja, ki so ga opazili z Zemlje, so sledile tudi NASA in druge vesoljske agencije. Posnetki so bili narejeni z razdalje približno 30 milijonov kilometrov.

Prva od treh superlun leta 2025 bo vidna v ponedeljek zvečer, 6. oktobra. Opazovalci neba v Združenih državah Amerike se lahko pripravijo na ta astronomski dogodek.