APDEJT.si

Sodišče je desetim aktivistom Zadnje generacije naložilo plačilo več kot 400.000 evrov odškodnine družbi Eurowings zaradi blokade letališča v Hamburgu pred dvema letoma. Sodišče je ob tem posvarilo pred nadaljnjimi akcijami, za katere grozi celo z zaporom. Odločitev je sprožila burne razprave.

Ozonska luknja nad Antarktiko je leta 2025 bistveno manjša kot v preteklih letih. Po podatkih iz najnovejšega poročila znanstvenikov NOAA in NASA je to peta najmanjša ozonska luknja od leta 1992.

Kitajsko bo ta teden prizadelo zaporedje treh hladnih valov, ki bodo prinesli močan veter, padec temperatur, dež in sneg. V ZDA se prav tako napovedujejo mešane padavine in mrzlo vreme, z možnostjo snega in močnih sunkov vetra.

V Avstraliji poteka boj med milijarderji glede podnebnih sprememb. Ena od strani meni, da otroke zasipajo z "nesnago" o podnebju in da velikanske zelene sežigalnice požirajo davkoplačevalski denar.

Organizacija Greenpeace je ugotovila, da Kitajska odobrava vse manj novih premogovnih elektrarn, kar nakazuje na doseganje pomembnega cilja.

Večina Avstralcev ne uživa priporočenih količin sadja in zelenjave, hkrati pa se povečuje poraba ultra predelane hrane. Posamezniki postajajo priročni grešni kozli za korporacije, ki proizvajajo hrano.

Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je bila začasno izgnana iz Benetk, potem ko je skupaj s člani okoljske skupine "Extinction Rebellion" v Canal Grande spustila zeleno barvo. Policija je proti vsem 37 aktivistom izrekla 48-urno prepoved zadrževanja na območju mesta, ker akcija ni bila prijavljena. Regionalni predsednik Benečije Luca Zaia je dejanje obsodil.

Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Sredi Berlina je WWF postavil instalacijo gorečega deževnega gozda, s katero opozarja na nujnost večje zaščite podnebja. Akcija poteka vzporedno s konferenco COP30, kjer potekajo pogovori o podnebnih spremembah.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Trumpova administracija je razkrila petletni načrt za izvedbo do 34 dražb za zakup pravic za vrtanje nafte in plina v Mehiškem zalivu in v zveznih vodah ob obalah Aljaske. Načrt predvideva šest prodaj zakupnih pogodb med leti 2027 in 2030 na območjih ob kalifornijski obali in novih vrtanj ob obali Floride na območjih, oddaljenih vsaj 160 kilometrov od obale.

Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.

Podzemno shranjevanje ogljikovega dioksida je v Nemčiji še vedno sporno, vendar bi kljub temu lahko kmalu postalo standardna praksa. Postavlja se vprašanje, ali je energetski sektor pripravljen na to preobrazbo in izgradnjo potrebne infrastrukture.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Kljub povečani količini padavin ostaja stanje gozdov v Severnem Porenju-Vestfaliji kritično. Obnova poteka počasneje od pričakovanj, pri čemer so nekatere drevesne vrste še posebej prizadete.

Indijski minister za okolje Bhupender Yadav je na podnebni konferenci COP30 poudaril, da svet potrebuje kolektivno povečanje financiranja podnebnih sprememb. Opozoril je na ovire, s katerimi se soočajo države v razvoju pri dostopu do finančnih sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe, in poudaril, da je treba povečati globalne ambicije na tem področju. Yadav je dejal, da je prilagajanje bistvena naložba in ne le dodatna možnost, ter izpostavil potrebo po znatnem povečanju sredstev, saj naj bi države v razvoju do leta 2035 potrebovale med 310 in 365 milijardami ameriških dolarjev letno, trenutni pretok sredstev pa znaša le približno 26 milijard ameriških dolarjev.

Na področju konference ZN o podnebju COP30 v Belému v Braziliji je izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati več deset tisoč udeležencev. Požar je izbruhnil v bližini paviljonov držav v vhodnem območju, a so ga brazilske oblasti uspele spraviti pod nadzor. Evakuacija je prekinila potek pogajanj v ključni fazi konference.

Podnebna konferenca v Belému v Braziliji se je končala brez dogovora. Približno 200 držav se ni uspelo dogovoriti o načrtu za opustitev uporabe premoga, nafte in plina.

Razpoloženje avstralske delegacije na podnebnih pogovorih Združenih narodov v Braziliji je bilo v ponedeljek zvečer optimistično. Vendar je bil poskus Avstralije, da bi gostila pogovore, tri dni kasneje končan.

V Benetkah je skupina okoljskih aktivistov, med katerimi je bila tudi Greta Thunberg, obarvala vodo Grand Canala z zelenim barvilom. Protestniki, oblečeni v tradicionalna beneška oblačila, so vihteli zastave okoljevarstvene skupine Extinction Rebellion. Dejanje je obsodil guverner regije Veneto, Luca Zaia, ki je poudaril, da takšni protesti škodujejo kulturnemu nasleđu in povzročajo dodatno delo pri čiščenju vodotoka. Policija je identificirala več protestnikov in jim zasegla glasbila ter transparente.

Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.

Avstrijski Alpenverein (ÖAV) je opozoril, da so meritve ledenikov zaradi njihovega krčenja vse težje. V prihodnjih letih bo treba iz merilnega programa izločiti vse več ledenikov, med drugim tudi Gössnitzkees na Koroškem, ki je po mnenju zveze "zdaj bolj ostanek ledu". Alpenverein poziva k brezpogojni zaščiti ledenikov, ki vključuje občutljiva in visokodinamična ledeniška predpolja.

Podnebna pogajanja COP so upočasnila globalno segrevanje, vendar postajajo vse bolj kompleksna in brutalna. Avstralski minister Chris Bowen se pripravlja na vodenje naslednjih pogajanj, kjer ga čakajo številni izzivi pri doseganju soglasja.

Nemška vlada je obljubila milijardo evrov za ohranitev "zelenih pljuč" Zemlje v Braziliji, vendar ta poteza ni bila sprejeta brez pomislekov. Kljub znesku, ki se sliši obetavno, obstajajo dvomi o učinkovitosti in iskrenosti namenov.

Nova študija ugotavlja, da tisočem nevarnih lokacijam po ZDA grozi poplava zaradi dviga morske gladine, kar lahko predstavlja resne nevarnosti za zdravje bližnjih skupnosti. Raziskovalci so identificirali 5.500 lokacij, ki skladiščijo ali obdelujejo nevarne snovi, kot so odpadne vode, smeti, nafta in plin, in ki bi jih lahko do leta 2100 prizadele obalne poplave. Več kot polovici teh lokacij pa grozi poplava že do leta 2050. Najbolj ogrožene so skupnosti z nizkimi dohodki.

Na podnebni konferenci je bila sprejeta resolucija, ki ne vsebuje neposredne omembe opuščanja fosilnih goriv. Brazilija, ki je konferenco gostila, je obljubila oblikovanje prostovoljnega načrta za opuščanje teh goriv.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Thom van Campen je pridobil zagon, ki ga zagovorniki strožje podnebne politike pogrešajo. Politični poročevalec Hans van Soest poudarja, da je treba v politiki takoj izkoristiti trenutek, ko se pojavi.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji so aktivisti, znanstveniki in vladni predstavniki izrazili zaskrbljenost glede vpliva kmetijstva na podnebne spremembe, zlasti v brazilski Amazoniji, kjer kmetijstvo prispeva k krčenju gozdov in emisijam toplogrednih plinov. Pozivajo k preoblikovanju svetovnega prehranskega sistema.

Zahodna Avstralija pripravlja nov zakon, ki naj bi pospešil podnebne ukrepe. Minister za podnebne ukrepe in energijo ter dekarbonizacijo verjame, da je hitro ukrepanje ključnega pomena. Cilj je doseči večjo učinkovitost pri prehodu na trajnostno energijo in zmanjšanju emisij, pri tem pa ohraniti pomembne okoljske in socialne zaščitne mehanizme.

Za resnično ukrepanje glede podnebnih sprememb sta potrebni tako dosedanje delo kot ambicioznost. Poudarjeno je, da je bil večji del težkega dela že opravljen, sedaj pa je potrebna ambicioznost za nadaljnje korake.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Na podnebni konferenci v Belému si svetovna skupnost prizadeva doseči dogovor o načrtu za opustitev premoga, nafte in plina. Evropska unija je povečala pritisk za dosego tega cilja.

Indija je izrazila močno podporo Braziliji za vključujoče vodenje predsedstva COP30 in pozdravila številne odločitve, sprejete na nedavno zaključenem podnebnem vrhu. Kljub zadovoljstvu z mnogimi odločitvami, Indija ni posebej označila COP30 za uspeh pri oblikovanju politike za preprečevanje podnebnih sprememb. V uradni izjavi je Indija izrazila hvaležnost za "izjavo na visoki ravni" na zaključnem plenarnem zasedanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) COP30.

V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.

Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.

Kanada je na podnebni konferenci ZN v Braziliji prejela posmehljivo nagrado 'fosil dneva'. Mrežo za podnebno ukrepanje (Climate Action Network) je Kanada bila izbrana zaradi pomanjkanja podnebnih ukrepov. Nagrado podeljujejo od leta 1999.

Avstralski premier Albanese se je pridružil drugim svetovnim voditeljem pri podpori Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah. Podprl je tudi cilj neto ničelnih emisij do sredine stoletja in pohvalil prosto trgovino.

Gozdovi se soočajo s številnimi izzivi, pri čemer podnebne spremembe predstavljajo poseben problem. Te težave pa ne vplivajo le na lastnike gozdov, temveč na celotno družbo.

Turčija si je zagotovila gostiteljstvo podnebnega vrha COP31 po dvoletnem diplomatskem prizadevanju z Avstralijo. Avstralija bo vodila pogajanja med vladami na konferenci.

Severovzhod Nizozemske je pobelil sneg. Zaradi močnih snežnih padavin so morali dvakrat prekiniti tekmo FC Groningen. Zaradi snega in poledice je prišlo do zdrsov na cestah. Kraljevi nizozemski meteorološki inštitut (KNMI) je izdal opozorilo.

Liberalna stranka v Avstraliji se sooča z razpravo o politiki ničelne neto emisije, vendar se stranka ne deli. V svoji 81-letni zgodovini je stranka prebrodila že številne globoke politične razlike in ostala enotna.

Donald Trump naj bi se prihodnje leto udeležil ekonomskega vrha v Davosu, vendar pod pogojem, da organizatorji zagotovijo, da na srečanju ne bodo prevladovale teme, kot so enakost spolov, zeleni prehod in podnebne spremembe. Organizatorji so se na te zahteve odzvali s prilagoditvijo dnevnega reda.

Večina prebivalcev Quebeca ima enostaven dostop do čiste vode, medtem ko se regija Nunavik sooča s težavami v sistemu oskrbe z vodo. Težave povzročajo slabo vreme, zastarela oprema in pomanjkanje delovne sile, kar otežuje dostop do čiste vode.

Ladijske družbe pozivajo kanadsko vlado, naj investira v arktično infrastrukturo in navigacijsko tehnologijo, saj podnebne spremembe povečujejo nevarnost transportnih poti, promet pa se povečuje.