APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil kritiko do trgovinskih pogajanj Evropske unije z ZDA, saj meni, da EU ni bila dovolj »strah vzbujajoča«, kar je privedlo do neuravnoteženega dogovora. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede doseganja »zelo poštenega dogovora« s Kitajsko, kljub temu da se državi na nedavnih pogovorih v Stockholmu nista mogli dogovoriti o podaljšanju carinske prekinitve.

Avstrijski gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer (ÖVP) se je zavzel za trši pristop EU v carinskem sporu z ZDA, poudarjajoč, da se Evropska unija ne bi smela bati Donalda Trumpa. Čeprav ostaja primarni cilj pogajalska rešitev, je Hattmannsdorfer menil, da bi morala EU po potrebi uvesti proticarine, ki bi prinesle milijarde. Strokovnjaki, kot sta vodja IHS Bonin in ekonomist Wifo Oberhofer, so se strinjali, da je trša komunikacija in pripravljenost na povračilne ukrepe pravi korak, saj naj bi višje carine ZDA škodile bolj kot Evropi.

Ameriški kongres je kljub predhodni odobritvi dokončno potrdil zakon, ki odpravlja financiranje javnih radiotelevizij NPR in PBS ter zmanjšuje sredstva za tujo pomoč v skupni vrednosti devet milijard dolarjev. Ta poteza je sprožila kritike, ki so jo označili za 'mračen dan za Ameriko', medtem ko je bivši predsednik Donald Trump te medije označil za 'pošast'. Za uveljavitev zakona je potreben še podpis predsednika Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil nov dogovor z Japonsko glede znižanja carin, medtem ko so se predstavniki Evropske unije v Washingtonu sestali na pogovorih z ZDA. Evropski komisar Maroš Šefčovič je ponovno govoril z ameriškim ministrom Howardom Lutnickom o carinskem sporu, pri čemer EU pripravlja tudi protiukrepe.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal trgovinski sporazum z Japonsko. V luči te napovedi in trajajočega carinskega spora bo evropski komisar Maroš Šefčovič odpotoval v ZDA na pogajanja. Lars Klingbeil se je zavzel za rešitev spora s pogajanji. Trump je prav tako potrdil, da bo Evropska unija v sredo prišla na trgovinska pogajanja.

Po več mesecih carinskega spora sta se ZDA in Japonska sporazumeli o novem dogovoru. Sporazum je za Japonsko boleč, tako kot je bil boleč tudi pot do njegove sklenitve. Vrhunec nezadovoljstva na Japonskem nakazujejo tudi govorice o možnem odstopu premierja.

Evropski voditelji, kot je predsednica Evropske komisije von der Leyen, so sporazum o carinah z ZDA označili kot zagotovilo varnosti v negotovih časih. Vendar pa se je sporazum soočil z ostrimi kritikami po vsej Evropi, saj ga nekateri politiki in ekonomisti ocenjujejo kot neuravnoteženega in ponižujočega za Evropo. Kritiki, med njimi tudi madžarski premier Orban, so izrazili mnenje, da je EU, oziroma predsednica von der Leyen, s tem dogovorom izgubila proti ZDA, kar naj bi privedlo do milijardnih prihodkov za Trumpa. Poudarjena je bila evropska šibka pozicija v pogajanjih.

Evropska unija je podprla protiukrepe na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov, kot odgovor na Trumpovo grožnjo s carinami, ki jo je sicer omenil kot pogojeno s širšim odpiranjem evropskega trga za ameriške izdelke.

Ameriški predsednik Trump je ponudil znižanje carinskih stopenj EU v zameno za večjo odprtost trga za ameriška podjetja, kot pogoj za umik 30-odstotnih carin na evropski uvoz. EU-jev komisar za trgovino Sefcovic se je pogajal o tej ponudbi.

Z diplomatsko zmago med EU in ZDA se je trenutno izognilo nadaljevanje trgovinske vojne. Kljub temu pa gospodarski predstavniki niso navdušeni, saj strokovnjaki opozarjajo na možne negativne posledice nadaljevanja spora. Sporazum je sicer sprožil različne odzive tako v Bruslju kot Washingtonu.

Federacija nemških industrij (BDI) je kritizirala sporazum o carinskem sporu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, saj meni, da pošilja katastrofalen signal gospodarstvom. Sporazum je označen kot neprimeren kompromis, ki negativno vpliva na tesno povezana gospodarstva obeh strani.

Po mesecih spora so ZDA in Evropska unija dosegli kompromis glede novih carin na uvoženo blago. Vendar pa ta dogovor ne bo minil brez posledic, saj bo vplival tudi na nemško in švicarsko gospodarstvo. Nemški gospodarski minister je opozoril na zmanjšanje konkurenčnosti izdelkov, kar bo negativno vplivalo na industrijo in potrošnike. Švicarska industrija bo prav tako posredno občutila udarec, čeprav se ocenjuje, da so carine v višini 15 % od 1. avgusta sicer neugodne, a manjše zlo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta se na Škotskem sestala na pogajanjih o rešitvi carinskega spora med EU in ZDA. Glavne teme pogajanj so carine na jeklo, aluminij, avtomobile in farmacevtske izdelke. Obstaja približno 50-odstotna možnost za uspeh, vendar dosedanja pogajanja niso prinesla soglasja. Pričakovana je podobna rešitev kot pri sporazumu z Japonsko.

Evropska unija in Združene države Amerike so se sporazumele o temeljnem dogovoru, ki naj bi razrešil večmesečni spor glede carin. Ta sporazum naj bi preprečil nadaljnjo zaostritev trgovinskega konflikta, ki je grozil prerasti v obsežno trgovinsko vojno.

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel na Škotsko, kjer se bo srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Glavna tema pogovorov naj bi bil ameriški pritisk glede carin v trgovinskem sporu med ZDA in EU. Ta srečanje poteka v času, ko se že več dni pričakuje premik v reševanju omenjenega trgovinskega spora.

Evropska unija in Združene države Amerike so po dolgotrajnem trgovinskem sporu sklenili obsežen sporazum o odpravi carin. Dogovor, ki ga opisujejo kot največjega, naj bi prinesel olajšanje v medsebojni trgovini in odpravil napetosti, ki so se kopičile zaradi uvedbe povračilnih ukrepov. Podrobnosti dogovora še niso povsem znane, vendar naj bi se nanašale na odpravo nekaterih ključnih carin, ki so bremenile tako evropske kot ameriške izvoznike.

Evropska unija in Združene države Amerike so sklenile nov trgovinski sporazum, ki naj bi preprečil nadaljnjo eskalacijo carinskih sporov in prinesel stabilnost gospodarskim odnosom. Čeprav sporazum na EU strani doživlja različne ocene, od optimističnih do tistih, ki poudarjajo njegovo neravnovesje, je bil sprejet kot nujna poteza za izognitev drastičnim gospodarskim posledicam. Francija izraža razočaranje, medtem ko Nemčija vidi priložnost v sporazumu, ki bi lahko vplival na na stotisoče delovnih mest.

Po dolgih pogajanjih je bil dosežen dogovor med ZDA in EU glede uvoznih carin. Nemški politik Söder, vodja CSU, iz tega dogovora izhaja s konkretnimi zahtevami po kompenzacijah za nemško in evropsko gospodarstvo.

Nemški ekonomist Jens Südekum je izrazil zadržanost do nedavne trgovinske sporazuma med EU in ZDA, ki ga je označil za 'ponižanje za EU'. Poudaril je, da dogovor ni zagotovilo za trajno rešitev v trgovinskem konfliktu, kar nakazuje na negotovost glede prihodnjih odnosov.

Evropska unija in Združene države Amerike so po dolgotrajnih pogajanjih sklenile okvirni sporazum o odpravi carin, s čimer je začasno odvrnjena nevarnost trgovinske vojne med obema stranema. Dogovor, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump označil za "največji dogovor doslej", predstavlja pomemben premik v čezatlantskih trgovinskih odnosih. Končni zmagovalec sporazuma pa ostaja odprto vprašanje, saj nekatere ocene dogovor označujejo kot "fatalen signal".