APDEJT.si

Voditelji Evropskega parlamenta iz vrst Socialdemokratov, Levice in Zelenih so v pismu naslovljenem na visoke predstavnike EU, vključno z Ursulo von der Leyen, obtožili Izrael genocida v Gazi. Hkrati pa norveški članek poudarja, da evropsko politiko do izraelsko-palestinskega konflikta ne določajo posledice za Izrael in Jude, ampak predvsem interesi evropskih držav in njihovih političnih voditeljev, kar avtor primerja s politiko umirjanja iz 1930-ih let.

Donald Trump se je izognil odgovoru na vprašanje, ali podpira izraelsko aneksijo celotnega območja Gaze. Poleg tega so izraelski naseljenci na okupirani Zahodni obali napadli ruski diplomatski avtomobil, pri čemer izraelska vojska ni posredovala.

Vojna v Ukrajini se nadaljuje z ruskimi invazijami, ki so se začele 24. februarja 2022. Rusija je izvedla obsežen napad na Kijev. Medtem se je razplamtel tudi konflikt v Gazi, kar dodatno zaostruje geopolitične razmere.

Palestinska civilna zaščita je poročala o 30 smrtih Palestincev, ki naj bi jih povzročile izraelske sile v Gazi, kar pa izraelska vojska zanika. Hkrati se pojavljajo vprašanja glede ladje za križarjenje "MS Crown Iris", ki je v lasti izraelskega podjetja "Mano Maritime", in njenih povezav z Izraelom.

Humanitarne razmere v Gazi ostajajo katastrofalne, saj otroci stradajo, medtem ko so delavci humanitarne pomoči preobremenjeni, zaloge goriva in vode pa kritično nizke. Kljub izraelskim "taktičnim premorom" se razmere niso izboljšale. Eden od treh prebivalcev Gaze ni jedel že več dni, ljudje pa so ustreljeni, medtem ko poskušajo priskrbeti hrano za svoje družine. Otroci hlapijo, kar kaže na resnost krize na terenu.

Strokovnjaki opozarjajo, da so v Gazi najbolj ogroženi otroci, starejši in tisti z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, saj se lakota poglablja. Humanitarne agencije, vlade in opazovalci ZN za prehransko varnost poročajo o naraščajoči lakoti, zlasti med otroki, mlajšimi od pet let. Starši se bojijo, da bodo zaradi podhranjenosti izgubili tudi zdrave novorojenčke. Uradniki v Gazi so sporočili, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih več deset ljudi, večina med njimi, ko so poskušali poiskati pomoč. Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je izjavil, da taktični premori ne omogočajo neprekinjenega dotoka humanitarne pomoči, ki je nujna za zadovoljitev izjemnih potreb v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi kanadska napoved o priznanju Palestine lahko otežila dosego trgovinskega sporazuma. Hkrati so se pojavili dvomi o praktičnem učinku priznanja Palestine s strani Francije in drugih držav na življenje ljudi v Gazi, kljub povezavam z odločitvijo Izraela o odprtju humanitarnih koridorjev.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, vendar pod pogojem, da Hamas ne bo sodeloval na volitvah in ne bo vladal v Gazi. Izraelski minister je sprožil polemike z možnostjo prevzema dela Gaze kot pritisk na Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump pa je izrazil jezo zaradi kanadske odločitve in zagrozil s težavami pri trgovinskih sporazumih.

Otoritete v Gazi so sporočile, da je število smrtnih žrtev izraelske agresije preseglo 60.034, poleg tega je ranjenih 145.870 ljudi. Samo v zadnjih 24 urah so v bolnišnice v Gazi pripeljali 113 mrtvih in 637 ranjenih. Medijska poročila poudarjajo obsežnost konflikta in nadaljevanje spopadov.

Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predložile preiskavo, ki jo je vložila belgijska nevladna organizacija. Preiskava se nanaša na dva izraelska vojaka, ki naj bi kršila mednarodno humanitarno pravo v Gazi. To se je zgodilo po tem, ko so ju prepoznali na glasbenem festivalu v Belgiji.

Pred Wadephulovo potjo v Izrael je Simitje Möller (SPD) pozvala k "resničnemu pritisku" na Izrael, da bi zagotovili več pomoči Gazi, in poudarila potrebo po prekinitvi ognja. Kritike na račun nemške vlade se stopnjujejo, saj menijo, da zgolj opozorila in zračni prevozi pomoči ne zadoščajo, potrebne so sankcije in zanesljive kopenske poti za dostavo pomoči. Politiko Netanjahuja so označili za neuspešno.

TikTok je zaposlil nekdanjo izraelsko vojaško inštruktorico za nadzor politike proti sovražnemu govoru. Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predale prijave vojnih zločinov proti dvema izraelskima vojakoma. Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnje prekinitve sovražnosti. Chris Hedges pa opozarja na poskus ukinitve prvega amandmaja z zakonom A3558 v New Jerseyju, ki bi sprejel definicijo antisemitizma IHRA.

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je pozdravil "zgodovinsko" odločitev Kanade, da prizna državo Palestino. Ta poteza povečuje pritisk na Izrael glede reševanja bližnjevzhodne krize, saj naj bi tudi Francija razmišljala o podobnem koraku. Izrael se je na odločitev Kanade odzval hitro.

Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi razpravljal o humanitarnih razmerah v Gazi. Istočasno je ameriški senat zavrnil poskuse blokade prodaje orožja Izraelu zaradi dogajanja v Gazi.

Donald Trump je dejal, da bo težko doseči trgovinski sporazum s Kanado, potem ko je ta država podprla palestinsko državnost. Trumpova izjava je zaostrila že tako napete trgovinske odnose med državama, potem ko je kanadski premier pred tem dejal, da so bila pogajanja o tarifah s Washingtonom konstruktivna.

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

Kanada je napovedala, da bo septembra na zasedanju Združenih narodov priznala državo Palestino, kar je povzročilo pritisk na Izrael. Premier Mark Carney je dejal, da je ta poteza potrebna za ohranitev miru. Odločitev je sprožila nasprotovanje Izraela, ameriški predsednik Donald Trump pa je zagrozil s trgovinskimi ovirami državi, ki bi priznala Palestino. Združeno kraljestvo in Francija naj bi podpirali kanadsko pobudo.

Kanada naj bi septembra priznala Palestino kot neodvisno državo, kar je povzročilo nasprotovanje Izraela in ZDA. Po besedah premierja Marka Karnija bo Kanada priznala Palestino na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN septembra, pod pogojem, da Palestina izvede splošne volitve leta 2026, na katerih Hamas ne bo imel nobene vloge.

V luči dolgotrajnega konflikta na Bližnjem vzhodu se povečuje mednarodni pritisk za priznanje Palestine kot suverene države. Kanada naj bi Palestino priznala že septembra na zasedanju Združenih narodov, s čimer se dodatno povečuje pritisk na izraelsko vlado. Tudi druge države, kot so Velika Britanija in Francija, razmišljajo o podobnih korakih. Hkrati je bila na konferenci ZN sprejeta deklaracija, ki poziva Hamas k umiku iz Gaze, vendar se Arabska liga oddaljuje od te organizacije.