APDEJT.si

Sprejetje zakona o novi vojaški službi v Nemčiji v prihodnjem tednu velja le še za formalnost. Vendar pa ima obrambni minister Boris Pistorius pred seboj še številne ovire, na nekatere nima vpliva, na druge pa.

Med slovesno sejo SDP v Banjaluki ob Dnevu državnosti Bosne in Hercegovine je v hotelu Marriott prišlo do dojave o bombi. Kljub temu SDP shoda ni prekinil, je poročal portal Vijesti.ba.

Srbski minister za informiranje Boris Bratina je izrazil pričakovanje, da bo oseba, ki je 20. novembra napadla ekipo televizije N1 v bližini srbske skupščine, aretirana. Izrazil je dvom, da je napadalec prišel iz tako imenovanega "Ćacilenda" in dejal, da bi rad videl posnetek dogodka. Napad se je zgodil prejšnji četrtek.

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je ostro kritiziral odziv romunske vojske na prelet ruske drone, ki je preletela štiri okrožja, preden je padla v Vasluju. Băsescu je izrazil zaskrbljenost, ker Romunija ni sestrelila nobene ruske drone in dejal, da postajajo smešni, saj imajo opremo, a je ne znajo uporabljati in da bi morala vojska odkrito priznati, če se ne more braniti.

Evropski parlament je potrdil prvi evropski obrambni program EDIP, ki ga evropski poslanci in Evropska komisija vidijo kot skromen, a dober prvi korak k krepitvi evropske obrambne industrije. Cilji programa so spodbujanje skupnih evropskih nabav za obrambo, povečanje proizvodnje opreme za obrambo in povečanje podpore Ukrajini.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Predsednik Turške republike Severni Ciper (TRSC) Tufan Erhürman je sprejel poveljnika turških mirovnih sil na Cipru, generalpodpolkovnika Sebahattina Kılınça, in izrazil zadovoljstvo ob njegovem obisku.

Ukrajinski zunanji minister Makeiev je pozval mednarodne partnerje, naj Ukrajine ne silijo v kompromise v vojni z Rusijo. Ukrajina in Evropa sta bili olajšani, ko so uspeli ublažiti Trumpov načrt.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Aleksej Venediktov, skoraj četrt stoletja glavni urednik Eho Moskve, je napovedal, da bo vojna za Putina katastrofa. Liberalno rusko radijsko postajo so ukinili, Venediktova pa je Kremelj razglasil za 'tujega agenta'. V članku razkriva podrobnosti o svojem življenju v Moskvi, vojni, Putinu in represiji v Rusiji, pri čemer poudarja, da so mu po invaziji na vrata nalepili ukrajinski trizob.

Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi načrtoval telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, poroča Axios, ki se sklicuje na vire iz ameriške administracije. Pogovor naj bi potekal v času zaostrenih političnih in vojaških napetosti med ZDA in Venezuelo.

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

Ukrajinski uradnik je izjavil, da vlada podpira bistvo mirovnega sporazuma po pogovorih z Združenimi državami v Ženevi. Predsednik Zelenski je dejal, da se pogovori z ZDA o mirovnem načrtu nadaljujejo. Še vedno pa je treba razpravljati o nekaterih najbolj občutljivih vprašanjih.

Michalis Katrinis, vodja obrambnega sektorja parlamentarne skupine PASOK, ostro nasprotuje predlogu zakona obrambnega ministrstva, ki je v javni razpravi. Katrinis trdi, da predlog zakona ne krepi oboroženih sil, temveč povzroča največjo preobrazbo v strukturi, karieri in enotnosti osebja v zadnjih desetletjih. Po njegovem mnenju sprememba ne ustreza potrebam odvračalne moči ali dejanskim zahtevam.

Sekretar ameriške vojske Dan Driskol se je v Abu Dabiju sestal z ruskimi uradniki in vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe, da bi razpravljali o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po pripravah na morebitno srečanje med Trumpom in Zelenskim. Kremelj je zavrnil evropski protipredlog kot "nekonstruktiven".

Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi Rusija lahko zavrnila spremenjeni ameriški mirovni načrt za Ukrajino, če ta ne bo odražal 'duha in črke' dogovora, doseženega med predsednikom Putinom in nekdanjim predsednikom Trumpom na Aljaski. Lavrov je opozoril, da bi odstopanja od dogovorov s srečanja v Anchorageu spremenila situacijo.

Ukrajina je poročala o najmanj šestih mrtvih in 14 ranjenih v ruskih napadih na Kijev, vključno z enim otrokom. Rusija je sporočila, da so v ukrajinskih napadih na regijo Rostov umrle tri osebe.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim načrtom ZDA za rešitev konflikta, vendar želi urediti še "manjše podrobnosti", poroča CBS News.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Pakistan je zanikal obtožbe Afganistana o izvedbi zračnih napadov, v katerih je bilo ubitih deset civilistov blizu meje. Talibanska vlada v Afganistanu je napovedala ustrezen odgovor na te napade.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da ima Srbija suvereno pravico sodelovati v vojaških vajah s Kitajsko, vendar je poudaril, da bi se moral Beograd distancirati od odnosov predsednika Aleksandra Vučića do Kitajske. Rutte je opozoril na previdnost pri odnosih s Kitajsko.

V izraelskem zračnem napadu na južnem predmestju Bejruta je bil ubit visoki vojaški poveljnik Hezbollaha, Haitham al-Tabatabai, skupaj z dvema spremljevalcema. Hezbolah je napovedal odgovor na atentat, ki ga označujejo kot prestop rdeče črte. Na množičnem pogrebu so se zbrale na tisoče ljudi, ki so izkazali čast ubitemu poveljniku.

Pentagon razmišlja o tem, da bi senatorja Marka Kellyja, upokojenega mornariškega častnika, ponovno poklicali na aktivno vojaško službo, da bi ga kaznovali zaradi pojavljanja v videu, ki poziva vojake k neupoštevanju »nezakonitih ukazov«. Kelly naj bi za preiskavo Pentagona izvedel iz družbenih medijev.

Župan Banjaluke, Draško Stanivuković, je policiji prijavil, da je bil napaden v Banjaluki. Stanivuković je dogodek prijavil policiji in objavil fotografijo s kraja dogodka, pri čemer je omenil odprte grožnje.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Iran je ostro obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbollaha, Haytham Ali Tabatabai. Iransko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za teroristični zločin in napovedalo, da Iran nima druge izbire, kot da se sooči z Izraelom.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Visoki ameriški vojaški častnik je obiskal ameriške vojake v Portoriku in na vojni ladji ameriške mornarice v regiji, kjer so ZDA zbrale floto. Obisk se dogaja v času, ko Trump stopnjuje pritisk na Venezuelo.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Turška parlamentarna delegacija se je sestala z zaprtim voditeljem Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullahom Ocalanom, da bi razpravljali o razorožitvi in implementaciji dogovora s sirsko vlado ter Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Srečanje je del mirovne pobude za končanje desetletja trajajočega konflikta.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki usmerja njegovo administracijo, da preuči, ali bi določene veje Muslimanske bratovščine označili za teroristične organizacije. Hkrati je Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) vložil tožbo proti Teksasu zaradi podobne označbe.

Kremlj je opisal situacijo okoli ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot "informacijsko vahanalijo", hkrati pa dopustil, da bi lahko načrt postal osnova za pogajanja. Portal Politico poroča, da je bil ameriški mirovni načrt spremenjen, da bi upošteval vprašanja teritorialnega statusa Donbasa in drugih regij.

Iranska revolucionarna garda je v provinci Sistan in Balučistan aretirala teroristično celico, ki je povezana s skupino Ansar al-Furqan. Med operacijo so zasegli dva samomorilska jopiča. Operacija je bila izvedena v okviru vojaških vaj za zagotavljanje varnosti na jugovzhodu države.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

Načelnik generalštaba ZDA, Dan Caine, je obiskal Portoriko in eno od vojnih ladij, ki jih Washington vzdržuje v Karibih kot del kampanje proti trgovini z drogami. Obisk poteka sredi poročil o verjetnem povečanju pritiska na Venezuelo. Caine bo med obiskom izrazil hvaležnost mornarjem za njihovo predanost in neomajno služenje.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je na Generalni skupščini Interpola srečal z načelnikom Nacionalnega centralnega biroja Interpola Moskva, Valerijem Aleksandrovičem Kalačevim. Dačić je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Rusijo dobro na vseh področjih, Rusija pa ostaja ključni partner Srbije na področju varnosti.

Predsednik Narodnega gibanja Srbije (NPS) Miroslav Aleksić je izrazil zaskrbljenost, da bi predlagane spremembe zakona o vojski lahko privedle do tega, da bi tudi ta institucija prišla pod nadzor predsednika Aleksandra Vučića. Aleksić se sprašuje, ali je cilj novega zakona, da se vse institucije v Srbiji podredijo enemu človeku, ki že obvladuje vse vzvode oblasti.

Po poročanju naj bi ukrajinska delegacija soglašala z ZDA glede pogojev morebitnega mirovnega sporazuma. V Abu Dabiju je Dan Driscoll, novi odposlanec Bele hiše, Rusom predstavil preoblikovan mirovni načrt. Kljub temu pa Zelenski opozarja, da je potrebno še veliko dela.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Češki predsednik Petr Pavel in poljski predsednik Karol Nawrocki sta se na srečanju v Pragi strinjala, da Rusija predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti. Pavel je tudi ocenil, da pogajanja o končanju vojne v Ukrajini kažejo na poenotenje pogledov.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA, Ukrajina in Evropa so v Ženevi razpravljale o prenovljenem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vendar pa je Rusija zavrnila evropski protipredlog, ki je kazal na možnost končanja vojne. Merz ne pričakuje preboja v Ukrajini ta teden. Analizirali so tudi ekonomsko situacijo Rusije v kontekstu vojne v Ukrajini.

Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.

Japonska ministrica Sanae Takaichi je ponovila stališče o "tajvanskem vprašanju", kar je sprožilo močno odzivanje Kitajske, ki je poskušala diskreditirati japonsko vlado z neresničnimi trditvami. Na novinarski konferenci japonskega zunanjega ministrstva je kitajski novinar trdil, da so se pred rezidenco predsednika vlade pojavili protesti proti Takaichijevi, kar pa je zunanji minister hitro zanikal in razkril, da gre za lažno informacijo.

V Švici poteka razprava o preoblikovanju obrambe, pri čemer so Socialdemokrati predlagali združitev švicarskih in avstrijskih zračnih sil. Po mnenju stranke bi to zmanjšalo stroške in povečalo varnost. Obrambni minister pa se zavzema za nakup več deset bojnih letal F-35 iz ZDA. Strateg Mauro Mantovani je pred tem predlagal, da bi obrambo švicarskega zračnega prostora prepustili Franciji, vendar je za Socialdemokrate združitev z Avstrijo dodatna "smiselna" možnost.

Sudanski general Abdel-Fattah Burhan je zavrnil predlog o prekinitvi ognja, ki so ga predlagali posredniki pod vodstvom ZDA, in ga označil za 'najslabšega do sedaj'. To predstavlja udarec prizadevanjem za zaustavitev uničujoče vojne, ki že več kot 30 mesecev pesti to afriško državo.

Južna Koreja je v 'zelo nevarni situaciji' s Severno Korejo, kjer je možen naključen spopad, zato je ključno, da Seul vzpostavi dialog s Pjongjangom, je dejal južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, poroča agencija Yonhap.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Moldavski vojaki so odpotovali v Bukarešto, da bi sodelovali na vojaški paradi, ki bo potekala 1. decembra ob dnevu državnosti Romunije. Detašma je sestavljen iz pripadnikov mirovniškega bataljona in skupine s praporom.

Donald Trump je v čestitki ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine pozval voditelje, da izkoristijo priložnost za notranji dogovor.

Hamas in Islamski džihad sta sporočila, da bosta vrnila posmrtne ostanke izraelskega talca. Poleg tega je bila zaprta humanitarna organizacija Gaza Humanitarian Foundation, ki jo podpirata ZDA in Izrael, zaradi nesoglasij med izraelsko vojsko in obrambnim ministrom.

Po terorističnem napadu Izraela v južnem Bejrutu je izraelska vojska napovedala obsežne vojaške vaje na severu okupirane Palestine, natančneje v vzhodni Galileji. Poteza nakazuje povečano napetost v regiji.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana bo v ponedeljek obiskal Pakistan.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Politikom in njihovemu osebju v avstralski Parlamentarni hiši je bilo naročeno, naj zaklenejo svoje telefone in zaprejo žaluzije med obiskom tretjega najvišjega kitajskega uradnika. Opozorilo je bilo izdano zaradi varnostnih razlogov.

Komisija I indonezijskega parlamenta (DPR RI) je izvedla zaprto sejo z ministrom za obrambo Sjafriejem Sjamsoeddinom in poveljnikom TNI, generalom Agusom Subiyantom. Na seji so razpravljali o različnih temah, vključno z oblikovanjem novega vojaškega poveljstva (Kodam).

Ruske sile so sporočile, da so v enem tednu nad ruskim ozemljem uničile 570 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, največ napadov pa so zabeležili v noči na 23. november. V zadnji noči so sile zračne obrambe uničile 93 ukrajinskih dronov nad štirimi regijami in dvema morjema.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je napovedal, da bo Avstrija posodobila svoj koncept varovanja meje in ga prilagodila spremenjenim razmeram na področju nezakonitih migracij. Generalni direktorat za javno varnost je zadolžil, da do sredine decembra pripravi nov koncept. Cilj je dolgoročno zmanjšati število prijetih migrantov in preprečiti delovanje tihotapcev.

Britanska mornarica je po poročanju agencije Associated Press (AP) prestregla ruski korvet "Stojki" in tanker "Jelnja" v Rokavskem prelivu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je patruljna ladja HMS Severn spremljala ruski ladji in nato predala nadzor zavezniku v Natu. Poleg tega so v Severni Atlantik in Arktiko poslali tri letala "Posejdon" za spremljanje ruskih ladij in podmornic. Rusko veleposlaništvo je London obtožilo "napihovanja militaristične histerije" in pozvalo k izogibanju eskalaciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Na Tajvanu je 'Zakon o državljanstvu' v središču pozornosti, saj določa, da morajo osebe z dvojnim državljanstvom, ki želijo zasedati volilne javne funkcije, v enem letu opustiti državljanstvo, ki ni državljanstvo Republike Kitajske (Tajvana). Stranka Kuomintang predlaga spremembo zakona, ki bi kitajskim zakoncem omogočila sodelovanje v politiki brez odpovedi kitajskemu državljanstvu. Poleg tega je pevka Li Dženšu pozvala k podpisu izjave o odpovedi dvojnemu državljanstvu, poslanka Liu Šefang pa je opozorila, da zakon o državljanstvu ne vsebuje določb o overitvi.

Trumpova administracija je uradno označila kartel Los Soles za teroristično organizacijo, čeprav je o tem kartelu malo znanega. Vlada Venezuele je to potezo označila za 'smešno prevaro'. Razporejanje mornarice in vojaške vaje ZDA v Karibih spominjajo na invazijo ZDA na Panamo leta 1989.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Pentagon je potrdil, da preiskuje senatorja Marka Kellyja zaradi njegove udeležbe v videoposnetku, v katerem je z drugimi demokratskimi zakonodajalci pozival vojsko in obveščevalne službe, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Razmišljajo celo o možnosti, da bi Kellyja, upokojenega kapitana ameriške mornarice, ponovno poklicali na aktivno vojaško službo, da bi ga kaznovali. Kelly je o preiskavi izvedel preko družbenih medijev.

Izrael je izvedel zračni napad na Bejrut, v katerem je bil ubit vodja štaba Hezbollaha, Haytham Tabatabai. Hezbollah je potrdil smrt svojega visokega vojaškega poveljnika. V napadu je bilo ubitih pet ljudi, 25 pa ranjenih. Tabatabai je najvišji voditelj Hezbollaha, ki ga je Izrael ubil od prekinitve ognja leta 2024.

Avstralska vlada bo v zadnjem tednu parlamentarnega zasedanja poskušala sprejeti okoljske reforme. Medtem je Izrael izvedel prvi napad na Bejrut po več mesecih.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Prebivalci Kijeva so kritični do mirovnih predlogov za Ukrajino, saj menijo, da bi te državo oslabile in ogrozile njeno suverenost. Izražajo odločenost za nadaljevanje boja in zavračajo kakršnekoli koncesije Rusiji.

Podpolkovnik v pokoju Ivannikov meni, da bo ruska vojska do konca leta osvobodila Guljajpolje v Ukrajini.

Ruske sile naj bi po zavzetju Kupjanska obkolile veliko skupino ukrajinskih sil na levem bregu reke Oskol. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova naj bi bilo obkoljenih okoli 5000 ukrajinskih vojakov. Ruske sile naj bi si s tem omogočile lažje napredovanje proti Čugujevu in Harkovu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožil kijevske oblasti, da jim je zaradi bogastva malo mar za usodo države, navadnih ljudi in vojakov. Izjavo je podal v komentarju na korupcijski škandal v Ukrajini.

Srbski režiser Emir Kusturica je izjavil, da Rusija v Ukrajini vodi "Sveto vojno" za vero in pravoslavje. Hkrati je nemška vlada poudarila, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino vključevati priznanje suverenosti in varnostne garancije. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval Rusijo k prenehanju agresorskega vojnega pohoda proti Ukrajini.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Brutalni boji za Pokrovsk kažejo na končne cilje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovi načrti so razlog, da dosedanja prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso uspela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se telefonski pogovor med Putinom in Trumpom lahko organiziral kadar koli.

Ameriški in ukrajinski predstavniki so v Ženevi izrazili previdni optimizem glede napredka pri končanju vojne v Ukrajini. Sekretar ZDA, Marco Rubio, je po pogovorih z ukrajinskimi in evropskimi uradniki izrazil optimizem, da bo kmalu dosežen mirovni načrt. Razpravljali so o ameriškem predlogu za dosego miru, vendar podrobnosti niso bile razkrite.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno potrdil pripravljenost Rusije na mirovna pogajanja z Ukrajino in reševanje problemov po mirni poti. Izjava je bila podana v petek, 21. novembra.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je poleg diplomatskih pogovorov v Ženevi ključnega pomena okrepiti obrambo Ukrajine. Zelenski je pozval k okrepitvi protizračne obrambe države, da bi se učinkoviteje zoperstavili ruskim napadom.

V ukrajinskem političnem prostoru se pojavljajo govorice o morebitni vrnitvi nekdanjega glavnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine, sedanjega veleposlanika v Veliki Britaniji, Valerija Zalužnega. Po navedbah poslanke Verhovne rade, Ane Skorohod, bi lahko bila njegova vrnitev povezana z oblikovanjem začasne vlade.

Član odbora ukrajinske Vrhovne rade za nacionalno varnost in obrambo, Vadim Ivčenko, je v intervjuju priznal katastrofalne izgube v ukrajinski vojski (VSU). Po njegovih besedah je število mrtvih vojakov preseglo pol milijona.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.

Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.

Ruske sile so v eni uri sestrelile šest ukrajinskih brezpilotnih letal nad Krasnodarskim krajem, Rostovsko in Astrahansko oblastjo, kot je sporočilo obrambno ministrstvo Ruske federacije. Poleg tega so ponoči prestregli in uničili 33 ukrajinskih dronov v šestih regijah Rusije.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.