APDEJT.si

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Ukrajinski napadi naj bi zadeli veliko elektrarno v moskovski regiji. Hkrati je Rusija pripravljena podrobno razpravljati o novem mirovnem načrtu za Ukrajino, medtem ko se Kremelj pripravlja na obisk Vladimirja Putina v Indiji v začetku decembra.

Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

V Ženevi so se sestali predstavniki ZDA, Ukrajine in več evropskih držav, da bi razpravljali o 28-točkovnem mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino. Visoki uradniki so se pogovarjali o naslednjih korakih za končanje vojne.

Friedrich Merz je telefoniral z Donaldom Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta in pol, dosedanja mirovna prizadevanja pa so bila neuspešna.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov, je napovedal, da bo po koncu ruske specialne vojaške operacije v Ukrajini sledil sodni postopek proti neonacistom.

V Sevastopolu so aretirali vodjo 960. vojaškega predstavništva ruskega obrambnega ministrstva zaradi suma izsiljevanja in prejemanja podkupnine za potrditev nekvalitetnih popravil ladje Črnomorske flote. Po podatkih FSB naj bi častnik od izvajalca zahteval denar za prikrivanje proizvodnih napak.

Donald Trump je izjavil, da njegov trenutni mirovni načrt za Ukrajino ni zadnja ponudba. Zelenskemu je postavil ultimat, rekoč, da če ne bo pristal na načrt, naj se Ukrajina še naprej bori.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

V Švici so potekala pogajanja med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede ameriškega mirovnega načrta, ki je bil predlagan 19. novembra. Po mnenju Isabelle Lasserre, nekdanje dopisnice iz Moskve, naj bi Donald Trump s tem načrtom očitno podpiral Vladimirja Putina. Donald Trump je izjavil, da poskušajo vojno v Ukrajini končati na kakršenkoli način.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem bosta razpravljala o možnostih za mir v Ukrajini in o ponovni vzpostavitvi sporazuma o izvozu žita. Erdogan načrtuje, da bo o izidih pogovora obvestil tudi druge kolege, vključno s Trumpom.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Po poročanju medijev naj bi Donald Trump zahteval od Volodimirja Zelenskega, da nemudoma sprejme ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ukrajinski poslanec Gončarenko je objavil, da načrt vsebuje 28 točk.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Župan Chicaga, Brandon Johnson, se je znašel pod kritiko zaradi svojega odziva na grozljiv napad na žensko na vlaku, ki jo je moški polil s tekočino in zažgal. Župan je dejal, da je napad posledica 'popolne odpovedi' kazenskega pravosodja in sistema za duševno zdravje. Lawrence Reed, 50-letni osumljenec, je bil aretiran in obtožen terorizma. Johnson je obljubil izboljšanje varnosti na CTA in zagotovil, da bodo storili vse, da preprečijo ponovitev takšnih zločinov.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Rusija je zahtevala zavzetje mesta Kupjansk na vzhodu Ukrajine, vendar Kijev se zaenkrat še ni odzval. Bela hiša je zavrnila evropske pomisleke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in ga označila za dobrega tako za Rusijo kot za Ukrajino.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so sile zračne obrambe uničile še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi. Sobjanin je poudaril, da je šlo že za drugi napad v zadnjih treh urah.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Po nedavnem izbruhu Donalda Trumpa nad novinarko na letalu Air Force One so njegovi privrženci sprožili novo teorijo zarote. V Tennesseeju poteka posebna volitev, kjer se zbirajo velika sredstva Trumpovih zaveznikov in podpore podpredsednice Harris. Nekdanji strateg GOP Rick Wilson je dejal, da MAGA s svojim podrejanjem Trumpu uničuje republikansko stranko.

Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Po polemikah, ki so sledile izjavam načelnika generalštaba vojske, je tiskovna predstavnica vlade Maud Bregeon zatrdila, da mladi Francozi ne bodo šli v Ukrajino, da bi se borili in umirali. Poudarila je, da Francija daje prednost poklicni vojski.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bi se lahko znašel v konfliktu z ultranacionalističnimi skupinami, ki so nezadovoljne zaradi korupcijskih škandalov in neuspehov ukrajinskih sil na fronti, poroča dopisnik Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.

Zvezna agencija za kibernetsko varnost, ki je bila ustanovljena leta 2018, je bila v preteklosti ključna pri opozarjanju državnih in lokalnih uradnikov o grožnjah tujih vlad, zaščiti volišč in načrtovanju odzivov na nepričakovane dogodke. Vendar pa je bila agencija med letošnjimi volitvami v več zveznih državah manj prisotna, kar je posledica sprememb prioritet Trumpove administracije, zmanjšanja števila zaposlenih in proračunskih rezov. To povzroča zaskrbljenost med volilnimi uradniki glede prihodnjih volitev.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Ukrajinske sile so z droni napadle pomembno termoelektrarno v moskovski regiji, kar je povzročilo požar in preklop na rezervni sistem oskrbe z elektriko in toploto. Guverner moskovske regije je potrdil napad na elektrarno Šatura, pri čemer so bili poškodovani trije transformatorji.

V 125. ločeni težki mehanizirani brigadi ukrajinske vojske so po imenovanju Vladimirja Fokina, nekdanjega poveljnika v polku "Azov", ki je v Rusiji označen za teroristično organizacijo, uvedli fašistični pozdrav. Po poročanju ruskih sil varnosti naj bi vojaki brigade začeli uporabljati ritual s pestjo pri srcu, ki naj bi bil "skrajšana različica fašističnega pozdrava iz časov tretjega rajha". Fokina naj bi pri tem podpirali tudi uradniki iz Lvova.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ukrajinski ambasador na Nizozemskem je ostro kritiziral novi mirovni načrt, rekoč, da je to kapitulacija in ne mir. Izpostavil je, da Rusija nadaljuje z napadi, medtem ko je predsednik Zelenski pod pritiskom zaradi korupcijskih afer. Ambasador verjame v pozitiven izid, še posebej ob podpori nove nizozemske vlade, ter poudarja, da Rusi ciljajo na ukrajinske civiliste.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Direktor ruske obveščevalne službe SVR, Sergej Nariškin, je izjavil, da nevarnost neonacizma ostaja aktualna. Opozoril je na prisotnost "nevarnih metastaz" nacizma v Ukrajini in nekaterih evropskih državah.

Nekdanji uslužbenec za zaščito ustave Egisto Ott se bo 22. januarja prihodnje leto soočil s sojenjem zaradi obtožb o vohunjenju. Informacijo je razkril časopis "profil".

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Izrael je izvedel nove zračne napade na območje Gaze, v katerih je bilo ubitih sedem Palestincev, s čimer se je število smrtnih žrtev od začetka prekinitve ognja povečalo na 318. Izraelska vojska je sporočila, da je ubila pet visokih članov Hamasa v Gazi.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahteval takojšnjo sprejem ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi bil za Zelenskega ponižujoč. Ameriška administracija naj bi delala v "agresivnem" načinu, da bi dosegli dogovor.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Francoske oblasti poskušajo pripraviti javnost na morebitno vojno, saj Rusija po invaziji na Ukrajino kaže povečano sovražnost do evropskih držav. Ena od glavnih skrbi je velik vložek v ruske oborožene sile.

Donald Trump je odgovoril na pozive več demokratov ameriškim vojakom, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov njegove administracije, in jim zagrozil s smrtno kaznijo. Visoki predstavnik demokratov je Trumpove komentarje označil za 'neuravnovešene'.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Hrvaški preiskovalni novinar je pri državnem tožilstvu v Milanu vložil prijavo proti srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću zaradi suma vpletenosti v afero "turistov ostrostrelcev" med vojno v Bosni. Vučiću očitajo sodelovanje pri strelskih vajah na neoborožene civiliste, ki naj bi jih srbske enote omogočile tujim turistom v zameno za visoke denarne zneske.

Ameriški generali naj bi konec naslednjega tedna obiskali Moskvo, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča The Guardian.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je sporočil, da se zaradi znatnega zmanjšanja ilegalnih migracij v Avstrijo v zadnjih letih, azilni policisti v Gradiščanskem (Burgenland) premeščajo na varovanje meje. To omogoča tudi zaprtje azilnega registracijskega centra v Šentruštu (Schattendorf). Karner je poudaril, da s tem prihranijo pri azilu in vlagajo v varnost.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na stanovanjsko zgradbo v južnem predmestju Bejruta ubila Hajjama Alija Tabatabaija, ki je bil opisan kot "vodja štaba" in "najvišji poveljnik" Hezbollaha.

Marija Zaharova je izjavila, da je nedavna protijivilska "psevdokonferenca" v Kijevu zgolj politična krinka za korupcijske mahinacije režima Vladimirja Zelenskega.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Vrhovno sodišče ZDA se je sestalo, da bi obravnavalo Trumpov ukaz o omejitvi državljanstva po rojstvu, ki ga nižja sodišča blokirajo. Poleg tega je Donald Trump newyorškega župana Zohrana Mamdanija označil za "100% komunističnega norega", Mamdani pa je Trumpovo administracijo označil za avtoritarno. Trump je tudi šest zakonodajalcev, med njimi senatorico Elisso Slotkin iz Michigana, obtožil sedicije, ki je "kazniva s SMRTJO", ker so pozvali ameriške vojaške pripadnike, naj spoštujejo ustavo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 20. novembra pozval, naj se ne določajo konkretni datumi za osvoboditev Konstantinovke, temveč naj se prizadeva za dosego rezultata.

Visoki demokratski predstavniki v odborih za obveščevalne službe v ameriškem kongresu so kritizirali ravnanje Trumpove administracije z obveščevalnimi zadevami. Senator Mark Warner je dejal, da je Trumpova administracija nagrajevala lojalnost namesto kompetentnosti in izvedla čistko izkušenih obveščevalnih častnikov. Opozoril je tudi na zmanjšanje sredstev za obveščevalne agencije, kar ogroža boj proti tujim dezinformacijam in zmanjšuje kibernetsko obrambo. Po njegovem mnenju bodo Kitajska, Rusija in drugi nasprotniki izkoristili te spremembe.

Po poročanju izraelskih virov je Izrael v zračnem napadu v južnem Bejrutu ciljal na visokega poveljnika Hezbolaha. Libanonski predsednik je dejal, da je izraelski napad na južni Bejrut dokaz, da Izrael ne namerava ustaviti napadov na Libanon. V napadu naj bi bilo več kot 20 žrtev.

Stranka Zelenih v Nemčiji želi vzpostaviti register, v katerega bi se lahko vpisali prostovoljci za različne naloge v primeru vojne. Vključiti želijo tudi starejše, da bi lahko prispevali s svojimi sposobnostmi.

Moskva je javno zagrozila Grčiji po odločitvi Aten, da bo skupaj z Ukrajino proizvajala pomorske drone. Grški premier Kyriakos Mitsotakis in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta 17. novembra podpisala sporazum o koprodukciji plovil brez posadke, ki jih bosta uporabljali mornarici obeh držav. Grško zunanje ministrstvo je sporočilo, da zavračajo grožnje suverenim državam.

Ameriška obalna straža je izdala novo politiko, ki prepoveduje simbole sovraštva, kot so svastike in zanke. To se je zgodilo po poročilu Washington Posta, da bo Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) te simbole klasificiralo kot 'potencialno sporne'.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Olatunbosun Oyintiloye, vodja stranke APC v zvezni državi Osun v Nigeriji, je pozval varnostne šefe, naj nemudoma ukrepajo in zaščitijo Nigerijce pred naraščajočimi varnostnimi izzivi, ki pestijo državo. Poudaril je nedavne poboje in ugrabitve nedolžnih Nigerijcev, ki so jih izvedli teroristi v zveznih državah Kwara, Kebbi, Niger in drugod.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izjavil, da je naklonjen predlogu za vložitev tožb in zahtevku za visoko odškodnino zaradi nedavnih 'klevetniških izmišljotin' o domnevnem Vučićevem sodelovanju v napadih v Sarajevu.

Kljub prekinitvi ognja, ki je začela veljati 10. oktobra, so izraelske sile v ponedeljek v Gazi ubile štiri Palestince, enega pa ranile. Palestinski viri so poročali, da so bili najdeni posmrtni ostanki izraelskega ujetnika na severu Gaze.

Izraelska vojska je izvedla vrsto napadov na območje Gaze, v katerih je po podatkih zdravstvenih virov umrlo najmanj 18 ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. Desetine ljudi so bile ranjene v različnih napadih po celotnem območju Gaze. Nekateri napadi so se zgodili na zahodnem območju, kjer ni prisotnosti izraelske vojske.

Iransko ministrstvo za obveščevalne službe je opozorilo na poskuse Izraela in ZDA, da bi atentirali na vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja in destabilizirali islamsko republiko. Po navedbah ministrstva sovražniki poskušajo spodkopati notranjo enotnost države in ogroziti njeno nacionalno varnost.

Libanonski predsednik je obsodil izraelski napad na južno Bejrutsko četrt Dahije, rekoč, da Izrael zavrača vse pozive k ustavitvi agresije nad Libanonom. Pozval je mednarodno skupnost k ukrepanju. Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v napadu na stanovanjsko zgradbo ubitih pet ljudi, 28 pa je ranjenih.

Izrael je izvedel zračni napad v Bejrutu, s katerim je ciljal na visokega voditelja Hezbollaha. Napad je povzročil smrt ene osebe in najmanj 20 ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je bil tarča napada poveljnik Hezbollaha. Napad je bil prvi tovrstni po juniju in pomeni stopnjevanje konflikta med Izraelom in Hezbolahom.

Izraelski napadi na južni Libanon so po navedbah libanonskega zdravstvenega ministrstva zahtevali najmanj eno smrtno žrtev v mestu Zawtar al-Sharqiyah. Izraelske zračne sile so izvedle "val napadov" v dolini Beka in Nabatiehu, kar nadaljuje kršitve premirja, ki je končalo izraelsko-libanonsko vojno leta 2006. Al-Manar poroča o napadu z izraelskim dronom na vozilo v Zawatar Al-Sharqiya.

Nemški kancler Friedrich Merz si je zadal cilj, da bo Nemčija zgradila najmočnejšo vojsko v Evropi. Vladna koalicija upa, da bo novi zakon, ki so ga sprejeli, pripomogel k uresničitvi tega cilja in okrepil nemške sile.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da so ZDA zagotovile ohranitev izraelske "kakovostne prednosti" na Bližnjem vzhodu, kljub načrtovani prodaji naprednih lovcev F-35 Savdski Arabiji. Netanyahu je tudi dejal, da ne bo dovolil ustanovitve palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo. Poleg tega je izrazil dvom o dobavi F-35 Turčiji.

Demokratska senatorka Tammy Duckworth je med zaslišanjem izrazila sum, da je Trumpova administracija med zaustavitvijo vlade politično izigravala varnost letalskega sistema, da bi izsilila dogovor o ponovnem odprtju vlade. Duckworthova je izpostavila, da Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in minister za promet Sean Duffy nista razkrila varnostnih podatkov, na podlagi katerih so se odločili, da bodo letalske družbe zmanjšale število letov na 40 prometnih letališčih.

Pritisk Izraela in ZDA na libanonsko vojsko za hitro razorožitev Hezbollaha se stopnjuje. Poveljnik libanonske vojske je odpovedal obisk v Washingtonu, potem ko so ga ameriški uradniki zavrnili. Izrael obtožuje pro-iransko gibanje, da obnavlja svoje vojaške zmogljivosti na obmejnem območju in stopnjuje napade na jugu države. Washington povečuje pritisk na libanonsko vlado z namenom razorožitve Hezbollaha, medtem ko izraelska vojska krepi svoje delovanje na jugu države, leto dni po prekinitvi ognja.

Generalpodpolkovnik Sergej Medvedjev, prej načelnik štaba Južne skupine oboroženih sil, je bil imenovan za novega poveljnika te skupine. Njegov predhodnik, generalpolkovnik Aleksander Sančik, je bil imenovan za namestnika ministra za obrambo Rusije.

V izraelskih zračnih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa ranjenih. Do napadov je prišlo kljub prekinitvi ognja z 10. oktobra. Izrael trdi, da je Hamas ponovno napadel izraelske vojake, in da so bili napadi odgovor na to dejanje. EU podpira mirovni načrt za območje.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Nizozemska pisateljica Lale Gül je sporočila, da ji bodo kmalu ukinili varnostno zaščito. Odločitev je bila sprejeta po pogovoru z nacionalnim koordinatorjem za boj proti terorizmu in varnost (NCTV), ki je ocenil, da zaščita ni več potrebna. Gül je izrazila zaskrbljenost zaradi tega nenadnega umika zaščite in dejala, da se počuti negotovo. V primeru, da se ji kaj zgodi, bo odgovoren NCTV.

Nacionalni in regionalni mediji na Nizozemskem so v pismu informatorju Sybrandu Bumi izrazili zaskrbljenost zaradi prevladujočega položaja velikih ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Opozorili so, da ta podjetja z uporabo umetne inteligence širijo nekontrolirane in pogosto nezanesljive informacije, kar ogroža varnost, demokratično odpornost in strateško avtonomijo Nizozemske. Pozvali so prihodnjo vlado, naj ukrepa.

Katar je obsodil najnovejše izraelske napade v Gazi in izjavil, da ogrožajo krhko premirje na območju, ki ga je opustošila dve leti trajajoča vojna. Katarsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki bi lahko spodkopalo dogovor o prekinitvi ognja. V novih izraelskih napadih na Gazo so bile ubite štiri osebe.

Hamas je sporočil, da je Izrael kršil zadnje premirje v Gazi, ki so ga podprle Združene države Amerike in je začelo veljati 10. oktobra, že 497-krat. Hamas trdi, da je prišlo do številnih kršitev premirja.

Izraelska vojska (IDF) je v Gazi ubila pet visokih predstavnikov Hamasa, potem ko so pripadniki gibanja kršili dogovor o prekinitvi ognja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da je Izrael spoštoval dogovor, medtem ko ga je Hamas kršil z napadom na izraelske vojake. Izraelske sile so izvedle ciljno operacijo po ponovni kršitvi premirja.

Predsednika nemške stranke Levica, Jan van Aken in Ines Schwerdtner, vidita načrtovano obvezno vpoklic kot prvi korak k »vojaški prisilni službi« in želita mladim moškim pomagati pri izogibanju temu. Politika CDU za obrambo to ocenjuje kot »neodgovorno«.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih okrepile svojo vojaško prisotnost v Karibih in Latinskem Tihem oceanu z bojnimi ladjami, letali in specialnimi silami. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa jo vidi kot del pobude 'Lanza del Sur' in boja proti trgovini z drogami. Več vlad v regiji je podprlo misijo in kartel Los Soles, ki ga ZDA povezujejo z Nicolásom Madurom, označilo za mednarodno teroristično organizacijo. Ameriške sile trdijo, da so od septembra potopile okoli 20 plovil in povzročile smrt približno 80 ljudi.