APDEJT.si

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika, Andrej Jermak, je sporočil, da v Kijev v naslednjih dneh prihaja ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll. Obisk naj bi bil namenjen nadaljnji krepitvi sodelovanja med državama.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju vojne v Ukrajini zelo blizu, vendar evropski predstavniki niso tako prepričani. Intenzivni pogovori potekajo od konca tedna, ko so se ukrajinski in ameriški predstavniki sestali v Ženevi. Ukrajinski predsednik je pripravljen na okvirni sporazum, ki ga podpirajo ZDA, za končanje vojne z Rusijo, vendar Kremelj ostaja tiho, medtem ko Ukrajina in Evropa pripravljata mirovni načrt. Evropa poziva k pritisku na Rusijo.

Recep Tayyip Erdoğan je ponovno ponudil Istanbul kot prizorišče neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Turčija je pripravljena olajšati pogajalski proces med stranema v konfliktu in si prizadeva, da bi postala ključni posrednik v ukrajinski krizi.

Donald Trump je izjavil, da je njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini "izpopolnjen" in da pošilja svojega odposlanca Steva Witkoffa na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvo, da bi izgladili "nekaj" preostalih razlik glede dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Trump je potrdil, da se bo s Putinom in Zelenskim srečal šele, ko bo mirovni načrt dokončno zaključen.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Na zasedenem Zahodnem bregu se je nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci povečalo na rekordno raven, kar povzroča razseljevanje. Podobna politika kot v Gazi sili na tisoče Palestincev iz njihovih domov. Združene države Amerike medtem načrtujejo gradnjo kompleksov za nastanitev Palestincev v izraelskem delu Gaze.

Načelnik štaba ameriške vojske, general Dan Caine, je obiskal Trinidad in Tobago, kjer se je srečal s premierko Kamlo Persad-Bissessar. Obisk je potekal v času povečanih napetosti med ZDA in Venezuelo, kar je v karibski regiji povzročilo zaskrbljenost.

Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.

Sprejetje zakona o novi vojaški službi v Nemčiji v prihodnjem tednu velja le še za formalnost. Vendar pa ima obrambni minister Boris Pistorius pred seboj še številne ovire, na nekatere nima vpliva, na druge pa.

Potekajo intenzivne diplomatske aktivnosti med ZDA, EU, Ukrajino in Rusijo, ki vključujejo pogovore o mirovnem načrtu, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Ta načrt predvideva omejitev števila ukrajinskih vojakov na 800.000. Macron je napovedal, da EU pripravlja pomoč Ukrajini iz zamrznjenega ruskega premoženja.

Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je potrdil solidarnost svoje države z Iranom proti izraelski agresiji in obljubil nadaljnjo diplomatsko in politično podporo Teheranu. Med obiskom visokega iranskega varnostnega uradnika Alija Larijanija v Islamabadu je poudaril pakistansko podporo Iranu proti, kot je dejal, 'cionističnemu režimu'. Predsednik pakistanskega parlamenta Sardar Ajaz Sadik je gostil Larijanija na pogovorih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo predvidoma napovedal uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Franciji, po zgledu drugih evropskih držav zaradi naraščajoče grožnje Rusije in dvomov o zavezništvu z Združenimi državami. Macron bo predstavil nov program, ki bo iskal do 50.000 prostovoljcev na leto. Napoved sledi polemiki, ki jo je sprožil načelnik generalštaba, general Fabien Mandon, ki je pozval Francoze, da 'sprejmejo izgubo svojih otrok' v primeru konfliktov v Evropi. Od ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je več evropskih držav uvedlo obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka.

Proslavo Dneva državnosti BiH v Banjaluki je prekinila dojava o bombi. Podpredsednik SDP Vojin Mijatović je za incident obtožil Milorada Dodika.

FBI je začel dogovarjati termine za pogovore s šestimi demokratskimi zakonodajalci, ki so v videoposnetku pozivali pripadnike vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Zakonodajalci so potrdili, da jih je FBI kontaktiral. Kash Patelov FBI naj bi se pridružil preiskavi in s tem nadaljeval maščevanje nad »uporniško šestico«.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Libanonski premier je izjavil, da je država v stanju 'dolgotrajne vojne' in poudaril, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za soočenje z morebitnimi stopnjevanji napetosti s strani Izraela.

Predsednica parlamenta Ana Brnabić je napovedala, da bo oblast 26. novembra vložila amandma k predlogu zakona o proračunu za leto 2026, ki odpira možnost, da Srbija prevzame lastništvo nad Naftno industrijo Srbije (NIS).

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je ostro kritiziral odziv romunske vojske na prelet ruske drone, ki je preletela štiri okrožja, preden je padla v Vasluju. Băsescu je izrazil zaskrbljenost, ker Romunija ni sestrelila nobene ruske drone in dejal, da postajajo smešni, saj imajo opremo, a je ne znajo uporabljati in da bi morala vojska odkrito priznati, če se ne more braniti.

Evropski parlament je potrdil prvi evropski obrambni program EDIP, ki ga evropski poslanci in Evropska komisija vidijo kot skromen, a dober prvi korak k krepitvi evropske obrambne industrije. Cilji programa so spodbujanje skupnih evropskih nabav za obrambo, povečanje proizvodnje opreme za obrambo in povečanje podpore Ukrajini.

Minister za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukan Helez, je obeležil dan državnosti BiH v Travniku s polaganjem cvetja in poklonom na spomeniku "Mati" in Šehidskem mezarju. Poudaril je pomen spomina na ZAVNOBiH, temelj obnovljene državnosti BiH, in obljubil, da bo storil vse za močnejše, sposobnejše in modernejše oborožene sile BiH.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Klub Mosta in neodvisni poslanec Josip Jurčević sta predlagala izstop Hrvaške iz 'koalicije voljnih', potem ko so hrvaško označili kot potencialno tarčo. Zvonimir Troskot iz Mosta je poudaril, da Hrvaška v tej koaliciji nima kaj iskati, še posebej po provokativnih sporočilih iz Francije.

Predsednik Donald Trump je v sklopu tradicionalne slovesnosti ob Dnevu zahvalnosti pomilostil purana Gobbla. Slovesnost pomilostitve puranov ima korenine v letu 1863, v času predsednika Abrahama Lincolna. Trump je ob tem dodal dva purana na svoj dolg seznam pomilostitev v drugem mandatu in ponudil pticam odmerek svoje veliko razpravljane predsedniške imunitete. Trump je puranom dal ostre vzdevke, med govorom pa je Pritzkerja označil za 'debelega zgleda'.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Predsednik Turške republike Severni Ciper (TRSC) Tufan Erhürman je sprejel poveljnika turških mirovnih sil na Cipru, generalpodpolkovnika Sebahattina Kılınça, in izrazil zadovoljstvo ob njegovem obisku.

Ukrajinski zunanji minister Makeiev je pozval mednarodne partnerje, naj Ukrajine ne silijo v kompromise v vojni z Rusijo. Ukrajina in Evropa sta bili olajšani, ko so uspeli ublažiti Trumpov načrt.

Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi načrtoval telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, poroča Axios, ki se sklicuje na vire iz ameriške administracije. Pogovor naj bi potekal v času zaostrenih političnih in vojaških napetosti med ZDA in Venezuelo.

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

Aleksej Venediktov, skoraj četrt stoletja glavni urednik Eho Moskve, je napovedal, da bo vojna za Putina katastrofa. Liberalno rusko radijsko postajo so ukinili, Venediktova pa je Kremelj razglasil za 'tujega agenta'. V članku razkriva podrobnosti o svojem življenju v Moskvi, vojni, Putinu in represiji v Rusiji, pri čemer poudarja, da so mu po invaziji na vrata nalepili ukrajinski trizob.

Michalis Katrinis, vodja obrambnega sektorja parlamentarne skupine PASOK, ostro nasprotuje predlogu zakona obrambnega ministrstva, ki je v javni razpravi. Katrinis trdi, da predlog zakona ne krepi oboroženih sil, temveč povzroča največjo preobrazbo v strukturi, karieri in enotnosti osebja v zadnjih desetletjih. Po njegovem mnenju sprememba ne ustreza potrebam odvračalne moči ali dejanskim zahtevam.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ocenil, da bi lahko načela prenovljenega ameriškega načrta za končanje ruske invazije na Ukrajino privedla do globljih dogovorov. Poudaril je, da je moč Združenih držav tista, ki jo Rusija jemlje najbolj resno. Poleg tega so po poročanju Bloomberga v polnem teku pogovori o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino, ki naj bi se začeli s telefonskim klicem med Witkoffom in Ušakovom.

Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Ukrajina in Rusija sta si izmenjavali napade z droni in raketami. Ruske oblasti so poročale o smrtonosnih ukrajinskih napadih z droni na jugu Rusije, kjer so bili prizadeti stanovanjski bloki v več mestih, vključno z Novorossiyskom in Rostovom, pri čemer so bili trije ljudje ubiti in najmanj 16 ranjenih. Kijev je bil znova tarča ruskih zračnih napadov z balističnimi raketami in droni, ki so povzročili poškodbe in gmotno škodo na infrastrukturi in stanovanjskih zgradbah, ranjenih pa je bilo najmanj šest ljudi. Britanski premier Starmer bo gostil pogovor o Ukrajini.

Ukrajina in ZDA naj bi sestavili nov mirovni načrt, ki je posodobljena različica ameriškega predloga, pri čemer naj bi uskladili sporne točke s stališči Kijeva. Zelenski je potrdil, da Ukrajina in ZDA neprekinjeno delata na končanju vojne in pričakuje nadaljevanje sodelovanja s Trumpom. Rusija ostaja previdna, dokler ne dobi uradne verzije dogovora.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Pakistan je zanikal izvedbo zračnih napadov v Afganistanu, medtem ko so talibanske oblasti v Afganistanu obljubile ustrezen odgovor po tem, ko naj bi bili v napadih ubiti civilisti. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil, da Pakistan nima več pozitivnih pričakovanj od afganistanskih talibanov.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da ima Srbija suvereno pravico sodelovati v vojaških vajah s Kitajsko, vendar je poudaril, da bi se moral Beograd distancirati od odnosov predsednika Aleksandra Vučića do Kitajske. Rutte je opozoril na previdnost pri odnosih s Kitajsko.

V izraelskem zračnem napadu na južnem predmestju Bejruta je bil ubit visoki vojaški poveljnik Hezbollaha, Haitham al-Tabatabai, skupaj z dvema spremljevalcema. Hezbolah je napovedal odgovor na atentat, ki ga označujejo kot prestop rdeče črte. Na množičnem pogrebu so se zbrale na tisoče ljudi, ki so izkazali čast ubitemu poveljniku.

Župan Banjaluke, Draško Stanivuković, je policiji prijavil, da je bil napaden v Banjaluki. Stanivuković je dogodek prijavil policiji in objavil fotografijo s kraja dogodka, pri čemer je omenil odprte grožnje.

Pentagon razmišlja o tem, da bi senatorja Marka Kellyja, upokojenega mornariškega častnika, ponovno poklicali na aktivno vojaško službo, da bi ga kaznovali zaradi pojavljanja v videu, ki poziva vojake k neupoštevanju »nezakonitih ukazov«. Kelly naj bi za preiskavo Pentagona izvedel iz družbenih medijev.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Iran je ostro obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbollaha, Haytham Ali Tabatabai. Iransko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za teroristični zločin in napovedalo, da Iran nima druge izbire, kot da se sooči z Izraelom.

Visoki ameriški vojaški častnik je obiskal ameriške vojake v Portoriku in na vojni ladji ameriške mornarice v regiji, kjer so ZDA zbrale floto. Obisk se dogaja v času, ko Trump stopnjuje pritisk na Venezuelo.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki usmerja njegovo administracijo, da preuči, ali bi določene veje Muslimanske bratovščine označili za teroristične organizacije. Hkrati je Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) vložil tožbo proti Teksasu zaradi podobne označbe.

Turška parlamentarna delegacija se je sestala z zaprtim voditeljem Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullahom Ocalanom, da bi razpravljali o razorožitvi in implementaciji dogovora s sirsko vlado ter Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Srečanje je del mirovne pobude za končanje desetletja trajajočega konflikta.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

Tiskovna predstavnica Bele hiše je izjavila, da srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim trenutno ni načrtovano. Ožji krog Zelenskega naj bi mu odsvetoval pot v Washington, saj se bojijo poslabšanja odnosov s Trumpom. Hkrati so ZDA in Ukrajina po navedbah Bele hiše blizu dogovora o prekinitvi vojne, pri čemer naj bi ostalo le še nekaj točk nesoglasja. Mirovni načrt Trumpove administracije za Ukrajino naj bi bil predelan in zdaj vseboval 19 točk.

Načelnik generalštaba ZDA, Dan Caine, je obiskal Portoriko in eno od vojnih ladij, ki jih Washington vzdržuje v Karibih kot del kampanje proti trgovini z drogami. Obisk poteka sredi poročil o verjetnem povečanju pritiska na Venezuelo. Caine bo med obiskom izrazil hvaležnost mornarjem za njihovo predanost in neomajno služenje.

Iranska revolucionarna garda je v provinci Sistan in Balučistan aretirala teroristično celico, ki je povezana s skupino Ansar al-Furqan. Med operacijo so zasegli dva samomorilska jopiča. Operacija je bila izvedena v okviru vojaških vaj za zagotavljanje varnosti na jugovzhodu države.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je na Generalni skupščini Interpola srečal z načelnikom Nacionalnega centralnega biroja Interpola Moskva, Valerijem Aleksandrovičem Kalačevim. Dačić je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Rusijo dobro na vseh področjih, Rusija pa ostaja ključni partner Srbije na področju varnosti.

Predsednik Narodnega gibanja Srbije (NPS) Miroslav Aleksić je izrazil zaskrbljenost, da bi predlagane spremembe zakona o vojski lahko privedle do tega, da bi tudi ta institucija prišla pod nadzor predsednika Aleksandra Vučića. Aleksić se sprašuje, ali je cilj novega zakona, da se vse institucije v Srbiji podredijo enemu človeku, ki že obvladuje vse vzvode oblasti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Po poročanju naj bi ukrajinska delegacija soglašala z ZDA glede pogojev morebitnega mirovnega sporazuma. V Abu Dabiju je Dan Driscoll, novi odposlanec Bele hiše, Rusom predstavil preoblikovan mirovni načrt. Kljub temu pa Zelenski opozarja, da je potrebno še veliko dela.

Češki predsednik Petr Pavel in poljski predsednik Karol Nawrocki sta se na srečanju v Pragi strinjala, da Rusija predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti. Pavel je tudi ocenil, da pogajanja o končanju vojne v Ukrajini kažejo na poenotenje pogledov.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA, Ukrajina in Evropa so v Ženevi razpravljale o prenovljenem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vendar pa je Rusija zavrnila evropski protipredlog, ki je kazal na možnost končanja vojne. Merz ne pričakuje preboja v Ukrajini ta teden. Analizirali so tudi ekonomsko situacijo Rusije v kontekstu vojne v Ukrajini.

Japonska ministrica Sanae Takaichi je ponovila stališče o "tajvanskem vprašanju", kar je sprožilo močno odzivanje Kitajske, ki je poskušala diskreditirati japonsko vlado z neresničnimi trditvami. Na novinarski konferenci japonskega zunanjega ministrstva je kitajski novinar trdil, da so se pred rezidenco predsednika vlade pojavili protesti proti Takaichijevi, kar pa je zunanji minister hitro zanikal in razkril, da gre za lažno informacijo.

Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.

V Švici poteka razprava o preoblikovanju obrambe, pri čemer so Socialdemokrati predlagali združitev švicarskih in avstrijskih zračnih sil. Po mnenju stranke bi to zmanjšalo stroške in povečalo varnost. Obrambni minister pa se zavzema za nakup več deset bojnih letal F-35 iz ZDA. Strateg Mauro Mantovani je pred tem predlagal, da bi obrambo švicarskega zračnega prostora prepustili Franciji, vendar je za Socialdemokrate združitev z Avstrijo dodatna "smiselna" možnost.

Južna Koreja je v 'zelo nevarni situaciji' s Severno Korejo, kjer je možen naključen spopad, zato je ključno, da Seul vzpostavi dialog s Pjongjangom, je dejal južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, poroča agencija Yonhap.

Sudanski general Abdel-Fattah Burhan je zavrnil predlog o prekinitvi ognja, ki so ga predlagali posredniki pod vodstvom ZDA, in ga označil za 'najslabšega do sedaj'. To predstavlja udarec prizadevanjem za zaustavitev uničujoče vojne, ki že več kot 30 mesecev pesti to afriško državo.

Moldavski vojaki so odpotovali v Bukarešto, da bi sodelovali na vojaški paradi, ki bo potekala 1. decembra ob dnevu državnosti Romunije. Detašma je sestavljen iz pripadnikov mirovniškega bataljona in skupine s praporom.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Donald Trump je v čestitki ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine pozval voditelje, da izkoristijo priložnost za notranji dogovor.

Hamas in Islamski džihad sta sporočila, da bosta vrnila posmrtne ostanke izraelskega talca. Poleg tega je bila zaprta humanitarna organizacija Gaza Humanitarian Foundation, ki jo podpirata ZDA in Izrael, zaradi nesoglasij med izraelsko vojsko in obrambnim ministrom.

Po terorističnem napadu Izraela v južnem Bejrutu je izraelska vojska napovedala obsežne vojaške vaje na severu okupirane Palestine, natančneje v vzhodni Galileji. Poteza nakazuje povečano napetost v regiji.

Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana bo v ponedeljek obiskal Pakistan.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Politikom in njihovemu osebju v avstralski Parlamentarni hiši je bilo naročeno, naj zaklenejo svoje telefone in zaprejo žaluzije med obiskom tretjega najvišjega kitajskega uradnika. Opozorilo je bilo izdano zaradi varnostnih razlogov.

Komisija I indonezijskega parlamenta (DPR RI) je izvedla zaprto sejo z ministrom za obrambo Sjafriejem Sjamsoeddinom in poveljnikom TNI, generalom Agusom Subiyantom. Na seji so razpravljali o različnih temah, vključno z oblikovanjem novega vojaškega poveljstva (Kodam).

Ruske sile so sporočile, da so v enem tednu nad ruskim ozemljem uničile 570 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, največ napadov pa so zabeležili v noči na 23. november. V zadnji noči so sile zračne obrambe uničile 93 ukrajinskih dronov nad štirimi regijami in dvema morjema.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je napovedal, da bo Avstrija posodobila svoj koncept varovanja meje in ga prilagodila spremenjenim razmeram na področju nezakonitih migracij. Generalni direktorat za javno varnost je zadolžil, da do sredine decembra pripravi nov koncept. Cilj je dolgoročno zmanjšati število prijetih migrantov in preprečiti delovanje tihotapcev.

Britanska mornarica je po poročanju agencije Associated Press (AP) prestregla ruski korvet "Stojki" in tanker "Jelnja" v Rokavskem prelivu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je patruljna ladja HMS Severn spremljala ruski ladji in nato predala nadzor zavezniku v Natu. Poleg tega so v Severni Atlantik in Arktiko poslali tri letala "Posejdon" za spremljanje ruskih ladij in podmornic. Rusko veleposlaništvo je London obtožilo "napihovanja militaristične histerije" in pozvalo k izogibanju eskalaciji.

Na Tajvanu je 'Zakon o državljanstvu' v središču pozornosti, saj določa, da morajo osebe z dvojnim državljanstvom, ki želijo zasedati volilne javne funkcije, v enem letu opustiti državljanstvo, ki ni državljanstvo Republike Kitajske (Tajvana). Stranka Kuomintang predlaga spremembo zakona, ki bi kitajskim zakoncem omogočila sodelovanje v politiki brez odpovedi kitajskemu državljanstvu. Poleg tega je pevka Li Dženšu pozvala k podpisu izjave o odpovedi dvojnemu državljanstvu, poslanka Liu Šefang pa je opozorila, da zakon o državljanstvu ne vsebuje določb o overitvi.

Poročila iz Ukrajine kažejo na nadaljevanje spopadov. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je podal izjave v zvezi z vojno v Ukrajini. Dogajanje se odvija na dan 1367 od začetka ruske invazije.

Srbski režiser Emir Kusturica je izjavil, da Rusija v Ukrajini vodi "Sveto vojno" za vero in pravoslavje. Hkrati je nemška vlada poudarila, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino vključevati priznanje suverenosti in varnostne garancije. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval Rusijo k prenehanju agresorskega vojnega pohoda proti Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno potrdil pripravljenost Rusije na mirovna pogajanja z Ukrajino in reševanje problemov po mirni poti. Izjava je bila podana v petek, 21. novembra.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožil kijevske oblasti, da jim je zaradi bogastva malo mar za usodo države, navadnih ljudi in vojakov. Izjavo je podal v komentarju na korupcijski škandal v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je poleg diplomatskih pogovorov v Ženevi ključnega pomena okrepiti obrambo Ukrajine. Zelenski je pozval k okrepitvi protizračne obrambe države, da bi se učinkoviteje zoperstavili ruskim napadom.