APDEJT.si

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo Japonsko zaradi načrtovanega nameščanja raket srednjega dosega zemlja-zrak na otoku Jonaguni, ki je najbližja točka Japonske Tajvanu, oddaljena le 110 kilometrov. Kitajska potezo ocenjuje kot "izjemno nevarno" in namerno eskalacijo. Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi je obiskal otok, kjer se nahaja vojaška postojanka.

Japonska ministrica Sanae Takaichi je ponovila stališče o "tajvanskem vprašanju", kar je sprožilo močno odzivanje Kitajske, ki je poskušala diskreditirati japonsko vlado z neresničnimi trditvami. Na novinarski konferenci japonskega zunanjega ministrstva je kitajski novinar trdil, da so se pred rezidenco predsednika vlade pojavili protesti proti Takaichijevi, kar pa je zunanji minister hitro zanikal in razkril, da gre za lažno informacijo.

Na Tajvanu je vojska organizirala tekmovanje "Županijski pokal" v vojaških veščinah in telesni pripravljenosti za častnike. Tekmovanje, ki je potekalo v vojaškem območju Dahan v Longtanu, je vključevalo 3000-metrski tek, sklece in streljanje s pištolo. Cilj tekmovanja je okrepiti pripravljenost častnikov in s tem celotne obrambne sposobnosti države.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Tajvanska policija je izvedla vajo za zaščito ključne infrastrukture na treh lokacijah: elektrarni Datan v Taoyuanu, terminalu za utekočinjeni zemeljski plin Guanyin in podmorskem kabelskem terminalu Chunghwa Telecom v okrožju Tamsui v New Taipei Cityju. V vaji je prvič sodelovala tudi specialna enota, ki je bila posebej usposobljena za tovrstne operacije.

Tajvanski organi so odkrili, da 18 kozmetičnih izdelkov vsebuje prepovedano barvilo Sudan IV. Dvanajst podjetij je kupilo problematične surovine od singapurskega podjetja. Med izdelki, ki vsebujejo prepovedano barvilo, je tudi balzam za ustnice podjetja 古寶無患子.

V tajvanskem mestu Keelung je prišlo do eksplozije gasilne naprave v ulici Tongren, ki je bila nameščena na prostem in ni bila ustrezno vzdrževana. Svetnica宋瑋莉 poziva k namestitvi dodatnih hidrantov na višjih območjih mesta, da bi izboljšali požarno varnost.

Na Tajvanu je 'Zakon o državljanstvu' v središču pozornosti, saj določa, da morajo osebe z dvojnim državljanstvom, ki želijo zasedati volilne javne funkcije, v enem letu opustiti državljanstvo, ki ni državljanstvo Republike Kitajske (Tajvana). Stranka Kuomintang predlaga spremembo zakona, ki bi kitajskim zakoncem omogočila sodelovanje v politiki brez odpovedi kitajskemu državljanstvu. Poleg tega je pevka Li Dženšu pozvala k podpisu izjave o odpovedi dvojnemu državljanstvu, poslanka Liu Šefang pa je opozorila, da zakon o državljanstvu ne vsebuje določb o overitvi.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Združene države Amerike so potrdile prodajo naprednega protiraketnega sistema Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov ameriških dolarjev. Sistem je bil preizkušen v Ukrajini, to pa je že drugi paket orožja za Tajpej v enem tednu. Sistem trenutno v indo-pacifiški regiji uporabljata le še Avstralija in Indonezija.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Tajvanska vojska je kupila 108 tankov M1A2T od Združenih držav Amerike, vendar brez ameriškega sistema za upravljanje bojišča (BMS). Poslanec Wang Ting-yu je izrazil zaskrbljenost, da brez tega sistema tanki ne bodo mogli učinkovito delovati v sodobnem bojevanju. Vojska odgovarja, da bodo tanki integrirani z obstoječim tajvanskim sistemom za upravljanje in da to ne bo predstavljalo težav.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za vojaška letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump ponovno v Beli hiši. Kitajska je ostro kritizirala to potezo, saj meni, da krši načelo ene Kitajske in ogroža suverenost. Tajvan je odobritev pozdravil, saj ZDA ostajajo njegov najpomembnejši varnostni partner.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Tajvan je svojim 23 milijonom prebivalcev razdelil priročnik o preživetju v primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in morebitne invazije Kitajske. Priročnik vsebuje smernice o tem, katere zaloge naj imajo gospodinjstva na zalogi.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Prebivalci Tajpeja prejmejo priročnik, ki jih pripravlja na naravne nesreče in morebitni kitajski napad. Vlada Tajvana je začela razpošiljati oranžne knjižice v milijone gospodinjstev po otoku, da bi povečala ozaveščenost o potencialnih nevarnostih. Nekateri kritiki menijo, da gre za zapravljanje davkoplačevalskega denarja, medtem ko prebivalci izražajo mešane občutke.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.

Nekdanji zaposleni »Guan Zhangu« (陳之漢), med drugim »大師兄« 李慶元 in visoki voditelj 小偉, so ga obtožili spolnega nadlegovanja, prejemanja sredstev iz Kitajske in nenavadne zahteve, da bi zaposleni spal z njegovo ženo. Obtožbe vključujejo tudi finančne nepravilnosti in vprašanja o njegovem ravnanju z zaposlenimi. Zaradi teh obtožb je bil »Guan Zhang« prijavljen na kitajskih platformah kot »pokvarjen« vplivnež. Sam se je na obtožbe odzval v prenosu v živo.

Namestnik tajvanskega ministra za zunanje zadeve Wu Čižong je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril na vse tesnejše sodelovanje med Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo, ki po njegovem mnenju oblikuje "avtoritarno os" in predstavlja grožnjo globalni demokraciji in varnosti. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med Tajvanom in Evropo ter poudaril pomen skupne odpornosti za ohranjanje varnosti v indo-pacifiški regiji in Evropi. Predlagal je strategijo "Triple T" (zaupanje-tehnologija-Tajvan) za spodbujanje sodelovanja v polprevodniški industriji, umetni inteligenci in komunikacijskih tehnologijah.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Podpredsednik kitajske centralne vojaške komisije, Zhang Youxia, je v članku za državni medij *Ljudski dnevnik* pozval k temeljiti preobrazbi mišljenja in popolni odstranitvi škodljivih ostankov preteklosti v vojski. Poudaril je potrebo po preprečevanju dvoličnosti in lažne lojalnosti.

Tajvanski predsednik Lai Qingde je objavil sporočilo v čast generalu Huang Baitaoju, ki je umrl 22. novembra 1948. Predsednik je poudaril, da bi se morali spominjati tistih, ki so se borili za svoje prepričanje in čast, ne pa vohunov. Ponovil je, da bo Tajvan branil svojo demokracijo in se uprl priključitvi, agresiji ter spremembi statusa quo, s čimer želi doseči mir.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odobrila prvo prodajo orožja Tajvanu v svojem mandatu. Podpredsednica Šiao Bimej-ćin je izrazila hvaležnost ZDA kot najpomembnejšemu varnostnemu partnerju Tajvana. Poudarila je, da ZDA še naprej podpirajo Tajvan v skladu z "Zakonom o odnosih s Tajvanom". Šiao Bimej-ćin je v intervjuju izpostavila tudi, da se Tajvan zaveda pomembnosti samoobrambe, zato povečuje obrambne izdatke z namenom doseči 2 % BDP.

Tajfun Feng-huang je povzročil poplave v Yilanu, medtem ko v porečju največjega tajvanskega rezervoarja Zengwen ni bilo dežja. Po vsej državi je bilo poškodovanih 70 ljudi, zabeleženih pa je bilo 431 primerov škode zaradi poplav, od tega 16 še ni odpravljenih.

Združene države Amerike so odobrile prodajo raketnih sistemov NASAMS Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov dolarjev. To je že druga večja prodaja orožja Tajpeju v enem tednu, s čimer se je skupni znesek dvignil na milijardo dolarjev. Pentagon je sporočil, da bo podjetje RTX dobavilo sisteme zračne obrambe srednjega dosega, ki so že v uporabi. Pred tem, v prvih devetih mesecih njegove administracije, Donald Trump ni odobril nobene prodaje orožja Tajvanu, nato pa je v zadnjem tednu odobril prodajo orožja v vrednosti več kot milijarde dolarjev.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Kitajska je na Združenih narodih obtožila Japonsko, da ogroža »oboroženo posredovanje« glede Tajvana, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi izjavila, da bi kitajski napad na Tajvan lahko sprožil vojaški odziv Tokia. Kitajski uradnik je v pismu ZN izpostavil, da je Takaichijeva s tem storila »hudo kršitev mednarodnega prava« in diplomatskih norm.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Uspešno splovitev prve tajvanske podmornice "Hai Kun" predstavlja pomemben preboj v obrambni industriji države. Ta projekt pa ni samo prikaz tehnološke moči, ampak je tudi postal osrednja točka kitajske kognitivne vojne proti Tajvanu. Peking se zaveda strateškega in psihološkega pomena gradnje podmornic, zato izvaja vpliv prek mnenjskih voditeljev.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v zadnjih 24 urah zaznali 18 kitajskih vojaških letal, 7 vojaških ladij in eno civilno plovilo, ki so delovala v bližini Tajvana. Dvanajst letal je prečkalo sredinsko črto Tajvanske ožine.

Na Tajvanu se bo danes vreme ohladilo zaradi vpliva tropskega nizkega zračnega pritiska in okrepljenega severovzhodnega monsuna. Meteorološki strokovnjaki napovedujejo, da bo s prihodom hladnega zraka v ponedeljek temperatura padla na 16 do 18 stopinj Celzija ali celo nižje.

Tajvanski obrambni minister 顾立雄 je obiskal center za usposabljanje za brezpilotne letalnike ALTIUS-600M, ki jih je vojska kupila od ZDA. Med obiskom je poudaril, da bodo ti napadalni brezpilotni letalniki okrepili obrambne zmogljivosti države in omogočili asimetrično bojevanje. Pripadniki vojske so prikazali usposabljanje s kovinskimi naboji za te brezpilotne letalnike.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska (PLA) razvija novo taktiko bojevanja z uporabo robotskih štirikolesnih enot, ki jih imenujejo "robotski volkovi". Ti roboti naj bi bili v prvih bojnih vrstah pri amfibijskih izkrcanjih na Tajvan. Roboti lahko delujejo v skupinah z uporabo umetne inteligence in taktičnih pristopov, podobnih rojem dronov. Njihove glavne naloge vključujejo odstranjevanje ovir, izvidovanje in podporo človeškim enotam s topniško in zračno podporo.

Okrožni svetnik Chiayija, Huang Rong-li, je danes na sedežu Demokratične progresivne stranke (DPP) uradno vložil kandidaturo za župana okrožja Chiayi. Huang je poudaril, da je napredek okrožja Chiayi njegovo življenjsko poslanstvo in si bo prizadeval, da bi se iz pretežno kmetijsko-industrijskega okrožja razvil v »tehnološki Chiayi«.

Zaradi nadaljnjih napetosti v odnosih med Kitajsko in Japonsko je kitajska uprava za pomorsko varnost sporočila, da bo med 23. novembrom in 7. decembrom izvajala vojaške vaje v delih Bohajskega preliva in severnega dela Rumenega morja.

Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.

V državnem zboru so potekale razprave o proračunu za obnovo po poplavah v Hualienu, kjer so izrazili pomisleke glede namenske porabe sredstev. Zakon o finančni prerazporeditvi je bil ponovno močno spremenjen, kar je povzročilo odzive in načrte za ustavno presojo. Premier卓榮泰 je napovedal predstavitev vladnega predloga zakona o finančni prerazporeditvi in razpravo o možnih pravnih sredstvih.

Tajvanska vojska bo leta 2026 posodobila "enoto za bojno usposabljanje", kar pomeni, da bo zgodovina ukazov, kot je "naj me sosednja vojska pokrije z ognjem", stvar preteklosti. Strokovnjaki z Inštituta za nacionalno obrambo to pozdravljajo in poudarjajo, da sodobno bojno okolje terja bolj učinkovite metode. Sprememba odraža tudi krepitev vojaškega sodelovanja med Tajvanom in ZDA.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je 17 kitajskih vojaških letal vdrlo v zračni prostor Tajvana. Tajvanska vojska je odgovorila z napotitvijo letal, mornariških plovil in raketnih sistemov za spremljanje situacije.

鄧萬華, kitajska državljanka, ki je bila leta 2022 izvoljena za vodjo vasi 學田 v 富里鄉 na Tajvanu, je bila 1. avgusta letos razrešena s položaja, ker ni opustila kitajskega državljanstva. Pritožila se je okrožni vladi 花蓮, ki je sedaj razveljavila prvotno odločbo.

Britanski časnik The Economist je kritiziral tajvansko gospodarsko politiko z oceno, da je valuta podcenjena, kar škoduje kupni moči prebivalstva. Minister za gospodarske zadeve Gong Mingxin in predsednik Nacionalnega razvojnega sveta Ye Junxian sta se odzvala na kritike in poudarila, da je gospodarska uspešnost Tajvana dobra in da presežek izhaja iz nadgradnje industrije, ne pa iz nizke menjalne vrednosti. Zhang Jingsen je dodal, da bi bila primerna mesečna plača delavcev 90.000 NTD.