APDEJT.si

Nove študije poudarjajo pomembnost gibanja, zdrave prehrane in kakovostnega spanca za splošno dobro počutje. Raziskave, opravljene v Španiji in Argentini, so pokazale, da je telesna aktivnost, še posebej, če se začne v mladosti, ter uživanje sadja in zelenjave tesno povezano z boljšim duševnim zdravjem in kakovostjo spanca. Strokovnjaki opozarjajo, da je redna telesna vadba, skupaj z uravnoteženo prehrano in stabilno spalno rutino, ključna za ohranjanje zdravega življenjskega sloga, pri čemer pogosto podcenjujemo pomen vadbe.

Nova odkritja na področju nevroznanosti kažejo, da so možgani med spanjem, celo v globokem spancu, še vedno aktivni in sprejemajo dražljaje. Raziskave, ki so preučevale sadne mušice, so razkrile zanimive vzporednice med njihovo možgansko aktivnostjo med spanjem in aktivnostjo človeških možganov. Te ugotovitve bi lahko prispevale k boljšemu razumevanju ravnovesja med počitkom in odzivnostjo pri ljudeh.

Novo raziskovalno delo opozarja na morebitno nevarnost za zdravje, ki jo prinaša sprememba spalnega ritma ob koncih tedna. Daljše posedanje v noč, dodatno popito pijačo in posledično kasnejše spanje lahko povzročijo obliko motnje spanja, ki jo znanstveniki imenujejo 'socialna'.

Članki nemških medijev poročajo o pojavu, imenovanem »socialna apneja«, ki se pojavlja zaradi nerednega spalnega ritma in uživanja alkohola ob koncih tedna. Ta pojav lahko poslabša že obstoječe nočne težave z dihanjem. Študija iz Avstralije potrjuje, da bi morali biti konci tedna namenjeni počitku, vendar lahko nezdrave navade, kot so pozno spanje in alkohol, negativno vplivajo na zdravje.

Nove študije, objavljene v Romuniji in Kanadi, so pokazale, da fragmentiran in nekakovosten spanec povzroča poškodbe celic v možganskih žilah. Te ugotovitve ponujajo dodatne dokaze, ki kažejo, da motnje spanja povečujejo tveganje za razvoj demence. Raziskave poudarjajo pomen kakovostnega spanja za zdravje možganov.

Najnovejše raziskave, vključno s tistimi z Univerze v Cambridgeu, so potrdile, da zadostuje že 7.000 korakov na dan za znatno zmanjšanje tveganja za resne zdravstvene težave, kot so depresija, demenca in rak, ter za zmanjšanje možnosti prezgodnje smrti. S tem so ovrgle dolgoletno smernico 10.000 korakov, ki naj bi izvirala iz japonske trženjske kampanje iz šestdesetih let, saj nadaljnje povečevanje števila korakov nad 7.000 prinaša le malo dodatnih koristi. Prav tako so nekatere zdravstvene trditve o spanju in zaužitju vode pokazale, da so bile zastarele.