V Indiji so bili v parlamentu predstavljeni trije ustavni amandmaji, ki so povzročili razpravo in zaskrbljenost. Predlagani zakoni bi omogočili odstranitev ministrov, vključno s premierjem, če bi bili aretirani ali pridržani zaradi kaznivih dejanj. Strokovnjaki opozarjajo, da takšna zakonodaja nima precedensa v indijski parlamentarni zgodovini in da bi lahko bil glavni cilj teh zakonov opozicijski politiki.

Indijska vlada je opozorila, da bi določanje fiksnih časovnih omejitev za predsednika in guvernerje pri odločanju o državnih zakonih povzročilo ustavno zmedo. Vlada trdi, da si s tem ena od vej oblasti prisvaja pristojnosti, ki ji jih ustava ne podeljuje, in da ustava namenoma ne predpisuje časovnih omejitev za te postopke, da bi ohranila fleksibilnost pri obravnavanju političnih in ustavnih nujnih primerov. Generalni državni tožilec je poudaril, da so dejanja predsednika in guvernerja del postopkov, ki jih ni mogoče izpodbijati na sodišču.

Vrhovno sodišče Indije je zadržalo svojo odločitev o predsedniški zahtevi glede pristojnosti ustavnih sodišč za določanje časovnih okvirov za guvernerje in predsednika pri odobravanju zakonov, ki jih sprejmejo državne zakonodajne oblasti. Sodišče je pred zadržanjem odločitve zaslišalo argumente več kot deset dni.