APDEJT.si

Večina delodajalcev v nizozemskem zdravstvenem sektorju napoveduje nadaljnje povečanje mentalnega pritiska na zdravstvene delavce. Poročilo TNO razkriva, da 62 odstotkov anketiranih pričakuje večjo delovno obremenitev in stres, kar je že zdaj eden največjih problemov v sektorju. Ta napoved poudarja obstoječe izzive, s katerimi se že tako ali tako spoprijema nizozemsko zdravstvo.

Raziskovalci so odkrili preprosto pravilo 3-30-300 za izboljšanje počutja in zmanjšanje stresa s pomočjo narave. Pravilo predlaga, da je treba imeti vsaj tri drevesa vidna iz svojega doma, preživeti 30 minut na teden v naravi in živeti v okolju, kjer je 300 metrov do najbližjega parka ali zelenice. Raziskava, objavljena v nemških medijih, poudarja, kako pomemben je stik z naravo za duševno zdravje.

Na Havajih se je ponovno povečalo število primerov COVID-19, ki so presegli število okužb z gripo in respiratornim sincicijskim virusom. Znanstveniki so medtem opozorili na možno prihodnjo pandemijo, ki bi lahko bila hujša od COVID-19. V ZDA so se pojavila priporočila za cepljenje nosečnic proti COVID-19, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da je učinkovitost zdravila Paxlovid v novejših študijah manjša od pričakovane. Med pandemijo COVID-19 se je prav tako povečala stopnja debelosti, saj je kanadska študija pokazala hitrejše povečanje debelosti v tem obdobju kot pred aprilom 2020.

Reprezentativna raziskava je pokazala, da več kot polovica ljudi meni, da je življenje danes bolj stresno kot v preteklosti. Stres povzročajo različni dejavniki, kot so služba, študij, skrb za otroke in finančne skrbi. Kljub temu pa obstajajo tudi posamezniki, ki menijo, da se osebna obremenitev ni povečala.

V Kragujevcu so bile ekipe Zavoda za urgentno medicino v zadnjih 24 urah izjemno obremenjene. Zabeležili so skupno 50 intervencij na terenu, od tega 31 podnevi in 19 ponoči. Najpogostejši razlogi za klic nujne pomoči so bili stres, visok krvni tlak in različne poškodbe. Telefone kragujevške nujne medicinske pomoči so preplavili klici zaskrbljenih prebivalcev, kar kaže na preobremenjenost sistema.

Najnovejša raziskava je razkrila najbolj stresne turistične destinacije v Evropi. Med njimi sta se slabo odrezala tudi švicarska Luzern in Interlaken, ki sta znana po turizmu, a očitno ne ponujata vedno obljubljene sprostitve. Obiskovalci, ki iščejo počitek od vsakdanjega stresa, naj bodo previdni, saj ne držijo vsi kraji obljub o mirnem dopustu.

Pri številnih telesnih procesih, kot so stres, plodnost in cikel spanja in budnosti, imajo ključno vlogo hormoni. Strokovnjaka sta ocenila smiselnost uporabe hormonskih samotestov za pridobivanje spoznanj o teh procesih, da bi bolje razumeli delovanje telesa. Njihova mnenja so pomembna za posameznike, ki razmišljajo o takšnih testih.

Nova študija je pokazala, da vadba joge nidre ne le zmanjšuje stres in izboljšuje razpoloženje, temveč tudi spreminja dnevni ritem stresnega hormona kortizola, kar poudarja močno povezavo med umom in telesom. Raziskave kažejo, da lahko meditacija vpliva na biologijo. Ob tem je treba opozoriti, da TikTok pogosto napačno interpretira vlogo kortizola, ki je ključen za vitalne telesne funkcije in ni izključno vzrok za težave, povezane s stresom.

Nova študija je pokazala, da naša osebnost pomembno vpliva na to, katera vrsta telesne vadbe nam prinaša užitek. Poleg tega raziskava poudarja, kako lahko gibanje še posebej koristi anksioznim in stresnim posameznikom, saj lajša njihove simptome.

Ob svetovnem dnevu prijateljstva so mediji poudarili, da je prijateljstvo ključnega pomena za človekovo dobro počutje in srečo. Vprašanja o vrednosti realnih prijateljstev v primerjavi z virtualnimi ter težavah pri ohranjanju vezi v stresnih časih ostajajo relevantna. Dodatno se je raziskovalo tudi, kako so se začela najboljša prijateljstva, saj nekatere poti do njih spremenijo vse.

V Nemčiji se dostavljalci paketov soočajo s slabimi delovnimi pogoji, ki vključujejo damping plač in dolgotrajen stres, kar negativno vpliva na njihovo razpoloženje. Kljub obljubam podjetja DHL o zagotavljanju poštenih plač, se situacija za mnoge dostavljalce ne izboljšuje.

Za mlade učitelje je obdobje med študijem in zaposlitvijo zelo stresno. Eden izmed njih je razkril, da je skoraj obupal, a je na koncu vztrajal pri svojem poklicu.

Številni Avstrijci dojemajo stalno dosegljivost prek mobilnega telefona kot obremenitev, kar pogosto zabriše meje med službenim in zasebnim življenjem. Študija svetovalnega podjetja Deloitte je pokazala, da 81 odstotkov od 500 anketiranih meni, da je stalna dosegljivost problematična.

Susan Seargent (56), znana tudi kot Charlie, se je leta 2020 obrnila na zdravnika zaradi izčrpanosti, bolečin v trebuhu in ponavljajočih se okužb sečil. Zdravniki so njene simptome sprva pripisali menopavzi in "stresu učiteljice". Naknadno je bila diagnosticirana z rakom.

Raziskovalna skupina Univerze v Tokiu je preučila učinke dišav, ki nastajajo pod pazduhami. Ugotovili so, da ti specifični feromoni zmanjšujejo stres in vplivajo na socialno percepcijo moških, kar so objavili v reviji iScience. Ugotovitve kažejo, da telesni vonj plodnih žensk ne vpliva le na čustveno doživljanje, ampak deluje tudi pomirjujoče.

Jag Bal, glavni trener ekipe Berlin Thunder v ligi ELF, je zaradi neznosnega delovnega okolja in preobremenjenosti s stresom objavil premor v svoji karieri. Hkrati je svoj odstop napovedal tudi direktor lige ELF, Zeljko Esume. Oba odstopa poudarjata izzive in pritiske znotraj profesionalnega ameriškega nogometa v Evropi.

Barbara Schoblocher je spregovorila o izčrpanosti, ki jo je doživela med snemanjem oddaje "Sztárban Sztár". Pevka je zaradi nenehnega stresa utrpela izpadanje las, poslabšanje kože in hormonsko ginekološko motnjo. Navedeni simptomi so posledica močnega psihičnega pritiska, ki ga je doživela tekom tekmovanja.

Voditeljica Dragana Katić je med svojim dopustom v Črni Gori doživela neprijetno izkušnjo, ki jo je opisala na svojem Instagram profilu. Izpostavila je, da je "vse izgubila", kar je povzročilo precejšen stres.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 10. oktober razglasila za svetovni dan duševnega zdravja, s ciljem promocije duševnega zdravja in spodbujanja prizadevanj za njegovo izboljšanje. Letošnja tema poudarja dostopnost pomoči. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v Sloveniji opozarjajo, da je depresija ena najpogostejših duševnih motenj, zato naj pogovor o njej postane del skrbi za zdravje.

Skoraj vsaka druga ženska v Avstriji se počuti močno psihično obremenjeno, kar izhaja iz raziskave. Ta vrsta stresa je prisotna pri treh od štirih žensk. Raziskavo je izvedel inštitut za tržne raziskave TQS po naročilu podjetja Pure Encapsulations ob dnevu duševnega zdravja (10. oktober). Neenakomerna porazdelitev skrbstvenega in organizacijskega dela še vedno predstavlja izziv.